<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163719"><dc:title>Higiena rok pred operativnim posegom in oblikovanje priporočil za klinično okolje</dc:title><dc:creator>Muršič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trotovšek,	Tatjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kirurško umivanje rok</dc:subject><dc:subject>kirurško razkuževanje rok</dc:subject><dc:subject>smernice</dc:subject><dc:description>Uvod: Higiena rok je najpreprostejši, najučinkovitejši in najcenejši ukrep za odstranjevanje mikroorganizmov z rok zdravstvenih delavcev. Priporočeni metodi za doseganje kirurške higiene rok sta tehnika kirurškega umivanja rok in tehnika kirurškega razkuževanja rok. Čeprav je kirurška higiena rok obvezna, v kliničnih smernicah ni standardnih protokolov o metodah in trajanju. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati higieno rok pred operativnim posegom, pregledati smernice in priporočila za njo ter oblikovati priporočila za higieno rok pred operativnim posegom za klinično okolje. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledana je bila znanstvena in strokovna literatura s področja higiene rok pred operativnim posegom. Iskanje literature je zajemalo slovenske, angleške in nemške jezikovne vire ter se je izvajalo od maja do junija 2024. Domačo in tujo literaturo smo iskali preko podatkovnih baz CINAHL, MEDLINE (PubMed), Scopus in s pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). V končno analizo smo vključili pet virov, ki so zajemali smernice za higieno rok pred operativnim posegom. Rezultati: Rezultati kažejo, da je bilo skozi leta izdanih več različnih smernic. V vseh pregledanih smernicah lahko najdemo priporočila za kirurško umivanje in kirurško razkuževanje rok. Tako tudi v pregledanih raziskavah med obema metodama ne navajajo razlik, dokler so postopki izvedeni pravilno in pri njih zmanjšamo vsebnost mikroorganizmov na rokah zdravstvenih delavcev. Pri pregledu smo tudi oblikovali priporočila za uporabo smernic v kliničnem okolju, saj menimo, da bomo tako lahko spodbudili izvajalce k boljšemu in bolj natančnemu izvajanju  ter  pripomogli k varnejši obravnavi pacientov v slovenskih bolnišnicah. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je higiena rok osnova za aseptično delo v operacijskem prostoru, kjer  potrebujemo natančnost in doslednost. Na podlagi ugotovitev, ki smo jih pridobili, smo se odločili za oblikovanje novih smernic, saj upamo, da bomo s pomočjo vizualnega prikaza lahko dosegli večje sodelovanje pri pravilnem izvajanju kirurške higiene rok.</dc:description><dc:publisher>[L. Muršič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-10 10:12:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163719</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
