<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163694"><dc:title>Izbira upravnega kazenskega postopka za vzpostavitev pravičnosti v Cerkvi</dc:title><dc:creator>Slatinek,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>cerkveno pravo</dc:subject><dc:subject>kanonsko pravo</dc:subject><dc:description>V posameznih primerih, kadar sporne zadeve med prijaviteljem in obdolžencem v Cerkvi ni mogoče rešiti ali po mirni poti ali z bratskimi svarili ali z grajo ali z drugimi načini pastoralnega prizadevanja, lahko ordinarij (npr. krajevni škof) potem, ko dobi vsaj verjetno sporočilo o kaznivem dejanju, začne sodni ali upravni kazenski postopek. Preden izbere sodni ali upravni kazenski postopek, se ordinarij lahko posvetuje z izvedenci kanonskega prava. Tudi v primeru, ko je obtoženi osumljen hudega kaznivega dejanja spolne zlorabe mladoletne osebe (delicta graviora), ordinarij iz upravičenih razlogov (npr. za ustrezno zagotovitev cerkvene discipline) lahko uvede upravni kazenski postopek in ga zaključi z izvensodno odločbo, s katero storilcu kaznivega dejanja naloži kazen. Če je očitno ugotovljeno, da obdolženec kaznivega dejanja ni izvršil, ga ordinarij z izvensodno odločbo krivde oprosti. V razpravi smo opozorili na prednosti in slabosti upravnega kazenskega postopka za vzpostavitev pravičnosti v Cerkvi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2024-10-10 09:22:45</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163694</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
