<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163683"><dc:title>Stabilnost vertikalnih valobranov z upoštevanjem splošnih pravil Evrokoda 7</dc:title><dc:creator>Kvočka,	Davor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žagar,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>obalno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>valobran</dc:subject><dc:subject>hidrodinamične obremenitve</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>Evrokod 7</dc:subject><dc:subject>standard BS 6349</dc:subject><dc:description>Valobrani so hidrotehnični objekti, namenjeni varovanju obale in obalne infrastrukture, ki so nenehno izpostavljeni delovanju morja. Posledično so izpostavljeni različnim hidrodinamičnim obremenitvam, zato je pomembno, da pri njihovem projektiranju veliko pozornost namenimo njihovi stabilnosti. V tej študiji smo preverili razliko v koeficientu varnosti prevrnitve in zdrsa valobrana, če splošno uporabljeni pristop za izračun stabilnosti valobrana, podan v standardu BS 6349, posodobimo z delnimi varnostnimi faktorji, podanimi v Evrokodu 7. V sklopu primerjalne analize smo uporabili tri različne metode za izračun hidrodinamičnih obremenitev, tj. metodo Sainflou, razširjeno metodo Goda brez možnosti prelivanja valobrana in razširjeno metodo Goda z upoštevanjem prelivanja valobrana. Stabilnost valobrana smo izračunali in primerjali za različne širine valobrana, pri čemer smo v vseh računskih primerih upoštevali konstantne parametre valovanja. Pri izračunu stabilnosti smo se omejili na preverjanje kontrole toge prevrnitve in zdrsa. Dobljeni rezultati kažejo, da ni bistvene razlike v izračunanem koeficientu stabilnosti valobrana med uporabljenima računskima postopkoma, ne glede na izbrano metodo za izračun hidrodinamičnih obremenitev. Za razvoj celovitega pristopa k izračunu stabilnosti valobrana z upoštevanjem Evrokodov bi bilo treba določiti še ključne procese in numerične modele za izračun stabilnosti temeljnih tal ter bolj natančno upoštevati vplive, povezane z obliko in principom gradnje valobrana, gradbenimi materiali in lokalnimi značilnostmi morskega dna.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-10 08:17:50</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
