<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163648"><dc:title>COVID-19, nacionalna država in družbeni nauk Cerkve</dc:title><dc:creator>Globokar,	Roman	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>nacionalna država</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>družbeni nauk cerkve</dc:subject><dc:description>V odzivu na pandemijo COVID-19 so nacionalne države igrale ključno vlogo. Zdi se, da je proces globalizacije, ki je predvideval postopno zmanjševanje pomena nacionalnih držav, zašel v krizo. Pri iskanju razlogov za ponovno krepitev nacionalnih identitet v sodobnem globalnem kontekstu se bomo oprli na analizo, ki jo je objavil Francis Fukuyama v svoji zadnji knjigi Identiteta. Njegovo prepričanje je, da je nadaljnji razvoj demokratične družbe na globalni ravni, ki bo zagotavljal spoštovanje temeljnih človekovih pravic vseh ljudi, odvisen prav od obstoja nacionalnih držav. Podobno stališče zagovarja tudi družbeni nauk Cerkve, ki pri sodobnih globalnih izzivih – kot so varovanje okolja, migracije, obvladovanje pandemije – na podlagi načel subsidiarnosti in solidarnosti nacionalnim državam priznava pomembno vlogo pri zagotavljanju univerzalnega skupnega dobrega. Hkrati pa zavrača nacionalizem, ki poudarja egoistično skrb le za pripadnike lastnega naroda ter zanemarja vesoljno bratstvo in sestrstvo vseh ljudi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2024-10-10 05:49:04</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163648</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
