<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163645"><dc:title>Jezik nasilja nekoč, svoboda izražanja danes</dc:title><dc:creator>Potisek,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Mari Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>monoteizem</dc:subject><dc:subject>katoliška cerkev</dc:subject><dc:description>V prvih letih tretjega tisočletja se je zaradi terorističnih napadov, ki so jih v zahodnem svetu izvedli islamski ekstremisti, tudi v Sloveniji razvnela razprava o povezanosti nasilja in religije. V spisih nemškega egiptologa Jana Assmanna najdemo razvoj misli od mišljenja, da je nasilje sestavni del monoteizma, do spoznanja, da nasilje v monoteizem ne spada. Kljub temu se del slovenskih razpravljavcev sklicuje zgolj na začetnega Assmanna in za vse zlo na svetu krivi monoteizem, medtem ko drugi del Assmannovo misel sprejema v celoti. V našem prispevku izpostavljamo pisanje Iztoka Simonitija, ki vir vsega zla prepoznava v Svetem pismu. Na vprašanje, zakaj Assmanna ne upošteva v celoti, smo odgovorili, da je razlog njegove obsodbe monoteizma v njegovem odnosu do Katoliške Cerkve, in svojo trditev podkrepili z navedki iz Simonitijevih spisov, ki odražajo njegovo neobvladano jezo in sovraštvo do Cerkve.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2024-10-10 05:30:06</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
