<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163619"><dc:title>Pojavnost motenj hranjenja pri udeleženkah programa Zdravo hujšanje v ZVC Šiška</dc:title><dc:creator>Poharc,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotovnik Kozjek,	Nada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Blaž Kovač,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>ortoreksija</dc:subject><dc:subject>zdravo hujšanje</dc:subject><dc:subject>prenajedanje</dc:subject><dc:description>Motnje hranjenja (MH) so resne duševne motnje, ki vključujejo neustrezne prehranjevalne navade in vedenje v zvezi s hrano ter lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav. Čeprav so pogosto povezane z nizko telesno maso, raziskave kažejo, da lahko prizadenejo tudi osebe z normalno ali povečano telesno maso. Razumevanje pojavnosti in vpliva MH v različnih populacijah je ključnega pomena za razvoj učinkovitih preventivnih in terapevtskih pristopov. Ta raziskava se osredotoča na pojavnost MH med udeleženci programa "Zdravo hujšanje" v ZVC Šiška, ki vključuje posameznike z ITM nad 30 oziroma 27 s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Rezultate smo pridobili na podlagi analize odgovorov z demografskim vprašalnikom ter vprašalnikom EDE-Q, ki je zajemal prehranjevalna vedenja, perfekcionizem in skrb za zdravje, kar je omogočilo identifikacijo tveganj in simptomov MH med udeleženci programa "Zdravo hujšanje" v ZVC Šiška. V programu je sodelovalo 76 oseb, od tega 69 žensk (90,8 %), kar nakazuje večjo dovzetnost žensk za take programe. Hipoteza 1 predvideva, da bo med udeleženci programa prisotno vsaj 50 % MH. Rezultati raziskave potrjujejo to hipotezo, saj je povprečna ocena prisotnosti vedenj, povezanih z MH znašala 2,25, kar pomeni zmerno tveganje za MH. Pomembno je razviti preventivne ukrepe in terapevtske intervencije, osredotočene na psihološke dejavnike, ki vplivajo na prehranjevalne navade. Hipoteza 2, da bo med udeleženci največ tveganja za ortoreksijo, je bila delno potrjena, saj so udeleženci izkazovali pogosto vedenje, povezano s perfekcionizmom, kar je lahko indikator nagnjenosti k ortoreksiji. Perfekcionizem je povezan z ekstremnimi prehranjevalnimi navadami in visokimi pričakovanji glede telesne podobe, kar lahko vodi v ortoreksijo. Ugotovitve raziskave poudarjajo potrebo po celostni obravnavi MH v programih hujšanja, ki vključujejo psihološko podporo, prehransko svetovanje in obvladovanje stresa za učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje teh motenj.</dc:description><dc:publisher>[A. Poharc]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-09 09:37:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
