<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163617"><dc:title>Pomen človeških mastadenovirusov pri otrocih z akutnim bronhiolitisom</dc:title><dc:creator>Uršič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovec,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Virant,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>virusi</dc:subject><dc:subject>človeški mastadenovirus</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>akutni bronhiolitis</dc:subject><dc:subject>RT-PCR v realnem času</dc:subject><dc:subject>mRNA</dc:subject><dc:subject>sekvenciranje</dc:subject><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:description>Človeški mastadenovirusi (HAdVs) spadajo med pogoste povzročitelje okužb dihal pri dojenčkih in majhnih otrocih. Okužbe pri človeku povzroča deset vrst, znotraj katerih ločimo več kot 100 genotipov in približno 67 serotipov. HAdVs so povzročitelji različnih bolezni, ki so običajno asimptomatske. Redkeje povzročajo bronhiolitis, bronhitis in pljučnico s težjim potekom. Ugotoviti smo želeli pogostost pojavljanja HAdVs pri otrocih z akutnim bronhiolitisom. Zanimalo nas je, ali vsaka prisotnost nukleinske kisline HAdV pomeni aktivno virusno pomnoževanje ter ali obstaja povezava med mejo detekcije aktivnega virusa in resnostjo klinične slike. Poleg tega smo poskušali ugotoviti tudi, katere vrste in genotipi se pojavljajo pri tej skupini otrok in ali so določeni genotipi bolj povezani z okužbami spodnjih dihal. V raziskavo smo vključili brise nosnega dela žrela in vzorce blata otrok, sprejetih na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ali Kirurško kliniko Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedli smo PCR v realnem času s predhodnim reverznim prepisom in brez predhodnega reverznega prepisa. Prisotnost HAdVs v vzorcih smo določali s pomnoževanjem 132 bp dolgega odseka hesonskega gena. Pridelkom smo nukleotidno zaporedje določili z genetskim analiztorjem. S HAdVs je bilo okuženih več dečkov kot deklic. Prevalenca okužb se med otroki z akutnim bronhiolitisom in zdravimi otroki ni bistveno razlikovala. Virusno DNA smo pogosteje dokazali v vzorcih blata, nasprotno smo mRNA HAdVs dokazali le v brisih nosnega dela žrela. Prav tako smo ugotovili, da so neaktivne adenovirusne okužbe pogostejše od aktivnih. Povezave med mejo detekcije virusa in resnostjo klinične slike nismo določili. Ugotovili smo, da je vneto žrelo imel razmeroma velik delež otrok z DNA HAdVs dokazano le v blatu. Največ genotipiziranih HAdVs je spadalo v vrsto C. Otroci so bili pogosto sočasno okuženi z več virusi, ki povzročajo bolezni dihal.</dc:description><dc:publisher>[K. Uršič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-09 09:36:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>