Raba nedoločnih zaimkov pri govorcih srbščine kot prvega in slovenščine kot drugega jezikaBautin, Brita (Avtor) Stabej, Marko (Mentor) Balažic Bulc, Tatjana (Mentor) Stritar Kučuk, Mojca (Komentor) slovenščinasrbščinanedoločni zaimekjezikovni prenosučenje slovenščineslovenščina kot drugi in tuji jezikDiplomsko delo obravnava vprašanje rabe nedoločnih zaimkov nekdo in nekaj ter poljubnostnih zaimkov kdo in kaj v slovenščini pri govorcih srbščine kot prvega jezika, ki se slovenščine učijo kot drugega jezika v slovenskem govornem okolju. Do interferenc pri rabi nedoločnih in poljubnostnih zaimkov prihaja zaradi oblikovne podobnosti zaimkov v teh dveh sorodnih jezikih, medtem ko semantična polja oblikovno istih zaimkov med jezikoma niso vedno prekrivna. V teoretičnem delu ugotavljamo razlike med pojmovanjem nedoločnih zaimkov v slovenskem in srbskem jezikoslovju, z raziskavo pa skušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, v kolikšni meri je raba oblikovno enakih zaimkov v obeh jezikih prekrivna, kje prihaja do odstopanj in zakaj. Rezultati kažejo, da rabe omenjenih zaimkov večinoma niso prekrivne, zato pri prevajanju primerov iz srbščine v slovenščino ob zanašanju na zgolj jezikovni občutek prihaja do napak.[B. Bautin]20242024-10-09 09:25:06Diplomsko delo/naloga163601sl