<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163582"><dc:title>Manjšalnice v španščini</dc:title><dc:creator>Belovič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marvin Derganc,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>manjšalnice</dc:subject><dc:subject>evalvativne pripone</dc:subject><dc:subject>Španija in Latinska Amerika</dc:subject><dc:subject>majhnost</dc:subject><dc:subject>čustvenost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava manjšalnice v španščini. Gre za besede, katerih splošna funkcija je izražanje majhnosti, še pogosteje pa izražajo čustvene komponente, na primer naklonjenost, intenziviranje, ironijo, itd., zato se uvrščajo tudi med evalvativne pripone. V španskem jeziku se izražajo skozi manjšalne pripone, ki se združujejo z različnimi osnovami, med katerimi so najpogostejši samostalniki in pridevniki. V diplomskem delu so analizirane nekatere izmed najbolj uporabljenih manjšalnih pripon, med katerimi je najbolj produktivna pripona -ito/-ita, katere raba je skozi zgodovino opazno narasla. Manjšalnice v španščini predstavljajo zelo pomembne jezikovne gradnike, ki so prisotni v vsakodnevni komunikaciji v Španiji in v Latinski Ameriki, za katero je raba manjšalnic še posebej značilna. Poudarek diplomskega dela je v tvorbi manjšalnic, ki temelji na samih lastnostih besed in območju uporabe, kar privede do več različic, ki jih ima lahko ena beseda. Omenjen je tudi zgodovinski razvoj in njihova vloga v vsakdanji komunikaciji, saj se uporabljajo predvsem v pogovornih kontekstih, v pisnih besedilih pa zelo redko.</dc:description><dc:publisher>A. Belovič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-09 09:22:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
