Ibsen in motiv samomora: Na primeru dram Divja račka, Rosmersholm in Hedda GablerBezjak, Anea (Avtor) Smolej, Tone (Mentor) norveška dramatikaHenrik Ibsenliterarni motivisamomorDiplomska naloga obravnava motiv samomora v treh dramah Henrika Ibsena: Divja račka, Rosmersholm in Hedda Gabler. Ob literarni analizi Ibsenovih del naloga raziskuje tudi Durkheimovo sociološko študijo samomora, in ugotavlja, da si Ibsen in Durkheim delita podobna stališča pri razumevanju samomora. Oba namreč samomor dojemata kot simptom družbenih problemov, ne zgolj kot grešno individualno dejanje. Ibsenove drame so v nalogi uvrščene med tri Durkheimove kategorije samomora: egoistični, altruistični in anomični. V drami Divja račka je Hedvigina žrtev obravnavana kot primer altruističnega samomora, ki izhaja iz njenega prepričanja, da bo s svojo smrtjo rešila očetove težave. Rosmersholm se osredotoča na anomični samomor Rebekke in Rosmerja, ki se skupaj podata v smrt, ker ne moreta uskladiti svojih idealov z realnostjo. Samomor Hedde v istoimenski drami pa je egoističen, saj Hedda ne zmore uskladiti svojih osebnih želja s pričakovanji družbe. Naloga prikazuje, kako je Ibsen uporabil tragični motiv samomora kot kritiko družbe, ki ne dopušča osebne avtonomije in individualnosti.20242024-10-09 09:19:46Diplomsko delo/naloga163572sl