<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163567"><dc:title>Vloga obiskov in darovanj v svetišču Yasukuni</dc:title><dc:creator>Krizmanić,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Visočnik,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svetišče Yasukuni</dc:subject><dc:subject>obiski premierjev</dc:subject><dc:subject>darovanja</dc:subject><dc:subject>mnenja Japoncev</dc:subject><dc:subject>nasprotovanje obiskom</dc:subject><dc:description>Svetišče Yasukuni je navidezno le običajno svetišče v središču Tokia, a 15. avgusta vsako leto pritegne pozornost medijev. Takrat je namreč obletnica konca druge svetovne vojne na Japonskem, ko svetišče obišče veliko ljudi, vključno z določenimi politiki. V očeh večine japonskih ljudi je svetišče Yasukuni le osrednja ustanova za spominjanje na umrle v vojnah, ki jim je svetišče posvečeno. Kontroverzna pa je posvečenost tudi tistim, ki so bili na 
Mednarodnem vojaškem tribunalu za Daljni vzhod obsojeni kot odgovorni za vojno, torej tako imenovanim zločincem A-razreda. Poleg tega je bilo svetišče zgodovinsko povezano z vojsko, državo in cesarjem, služilo pa je tudi kot središčno svetišče državnega šintoizma. Za svojo vpletenost v vojno se še danes ni opravičilo vsem žrtvam druge svetovne vojne in v spominskem muzeju Yūshūkan, ki se nahaja na območju svetišča, še zmeraj prikazuje svoj pogled na zgodovino, ki japonske agresivne vojne olepšuje in vojne grozote zanika. Južna Koreja in Kitajska, ki sta bili žrtvi japonskega krutega militarizma, vidita to svetišče kot simbol japonskega militarizma in vojnih zločinov in obiskom politikov močno nasprotujeta. Kljub vsemu pa japonski politiki obiskujejo svetišče. Zadnjih nekaj let to delajo le manj pomembnejši člani parlamenta. Namreč od konca leta 2013 svetišča Yasukuni ni obiskal noben predsednik vlade, vsako leto pa svetišču pošljejo darove. Zato sem se lotila analize svetišča Yasukuni iz perspektive zgodovine in nato šintoizma. Na koncu pa sem zbrala mnenja Japoncev, ki obiskom nasprotujejo, in tistih, ki se z njimi strinjajo.</dc:description><dc:publisher>[M. Krizmanić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-09 09:17:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163567</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
