<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163545"><dc:title>Med bedo in dostojanstvom</dc:title><dc:creator>Šček,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>človeška beda</dc:subject><dc:subject>askeza</dc:subject><dc:subject>slovstvena folklora</dc:subject><dc:subject>prezir do sveta</dc:subject><dc:subject>protihumanizem</dc:subject><dc:description>Priročniki srednjeveške filozofije Lotarija iz Segnija (1161–1216), papeža Inocenca
III., obravnavajo kot prvaka najhujše ljudomrznosti in mračnjaštva. Ta razprava postavi
utemeljitelja srednjeveškega asketskega krščanstva v povsem novo luč, saj ga s historično
natančnostjo in primerjalno analizo poveže z duhovnim in miselnim kontekstom visokega
in poznega srednjega veka, poudarjajoč njegovo ključno vlogo za zgodovino (humanističnih)
idej. Odkrili bomo duhovno nemirnega in miselno razdvojenega pisca, ki je že res razčlovečil
človeka s poudarjanjem njegove bede (miseria humanae conditionis), a je hkrati postavil
referenčni okvir za drugačno, prometejsko pojmovanje človeškega dostojanstva (dignitas
hominis) ter celo načrtoval, pa čeprav nikdar uresničil, optimistično hvalnico človeka (laudatio hominis). Eden največjih pesimistov v zgodovini zahodne misli je in potentia uresničil
krščanski antropološki optimizem.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2024-10-08 12:24:50</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163545</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
