<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163531"><dc:title>Judje v prekmurski literaturi</dc:title><dc:creator>Stanonik,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Prekmurje</dc:subject><dc:subject>literatura</dc:subject><dc:subject>Judje/Židje</dc:subject><dc:subject>veroizpoved</dc:subject><dc:subject>socialna diferenciacija</dc:subject><dc:subject>nazorska diferenciacija</dc:subject><dc:subject>medreligijski dialog</dc:subject><dc:subject>Biblija</dc:subject><dc:description> Po zaslugi nekdanjih ogrskih/madžarskih zakonov se je v Prekmurju najdlje ohranila
dokaj kompaktna judovska skupnost v današnji Sloveniji. Prispevek se osredotoča na primerjalno analizo Židov/Judov v literaturi dveh glavnih osebnosti prekmurske literature. Že v
poimenovanju oseb, ki so predmet tukajšnje obravnave, se razhajata. Prvi govori o Židih,
drugi o Judih. Posvetili smo se temu, kaj ju v literaturi še ločuje in kaj morda povezuje.
Miško Kranjec se je izvil iz prvotno krščanskega habitusa in postal izrazito socialno angažiran pisatelj, kar je zaznamovalo tudi njegovo stališče do Židov, ki jih njegove literarne osebe
doživljajo kot pripadnike izkoriščevalskega razreda.
Jožef Smej je že kot katoliški duhovnik zavezan evangeljskemu poslanstvu, ki mu tudi drugi
vatikanski koncil do sorodnih verstev narekuje dialoško držo. Judje iz njegove literature
so globoko verne in tragične osebe. </dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2024-10-08 12:02:43</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
