<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163522"><dc:title>Jakob Aleksič</dc:title><dc:creator>Skralovnik,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dialog</dc:subject><dc:subject>judovstvo</dc:subject><dc:subject>Sveto pismo</dc:subject><dc:subject>enotnost Stare in Nove zaveze</dc:subject><dc:subject>drugi vatikanski koncil</dc:subject><dc:subject>Dei Verbum</dc:subject><dc:subject>shema o judih</dc:subject><dc:subject>Nostra aetate</dc:subject><dc:subject>Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev</dc:subject><dc:description>V prispevku je na podlagi razprav, ki jih je dr. Jakob Aleksič objavil po drugi svetovni
vojni v Zborniku Teološke fakultete in Bogoslovnem vestniku, predstavljeno in kritično ovred‑
noteno njegovo razumevanje dialoga, enotnosti obeh zavez in judovstva. Besedilo predsta‑
vlja nadaljevanje prispevka z naslovom Jakob Aleksič – znanilec pomladi biblične znanosti,
ki ga je avtor objavil v reviji Edinost in dialog 74 (2019‑1). Aleksičeve razprave »zvesto sledijo
nauku cerkvenega učiteljstva« (Stainer 1980, 497), tj. sklepom drugega vatikanskega koncila
in drugim dokumentom cerkvenega učiteljstva, in ne predstavljajo posebnega izvirnega
znanstvenega doprinosa, temveč bolj strokovne prikaze, »ki ima[jo] le bolj splošno uvoden
značaj«, kot zapiše Aleksič sam (1955, 144).
Sveto pismo Aleksič razume kot zapis dialoga med Bogom in človekom oz. kot zgodovinsko
usedlino tega dialoga, ki je vtkana v zgodovino izvoljenega ljudstva. V sozvočju z Dogmatično
konstitucijo o Božjem razodetju (Dei Verbum) tako poudari enotnost obeh zavez, Stare
in Nove, kajti odrešenjska zgodovina »se ni začela šele ob lesu križa na Golgoti, ampak
ob drevesu spoznanja dobrega in hudega v raju« (1967, 6). Iz tega izhaja, da oznanila Jezusa
iz Nazareta ni mogoče pravilno razumeti, če ga »ne motrimo v okviru žive, tisočletne preroš‑
ke tradicije in zgodovinske stvarnosti judovskega naroda« (1965b, 236). Zato tudi vprašanje
judov in judovstva postavi v okvir celotnega Božjega odrešenjskega načrta. Upoštevajoč
dejstvo, da je bil Aleksič prvi, ki je v Sloveniji zelo natančno in obsežno strokovno poročal
o sprejemanju t. i. judovske sheme, ki je v svoji končni (četrti) obliki postala znana kot Izjava
o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev (Nostra aetate), je ovrednoten kot narodni budi‑
telj, ki je bodoče generacije duhovnikov vzgajal za dialog. Njegovo delovanje se na poseben
način zaokroža prav s to (in predhodno) številko revije Edinost in dialog, ki obeležuje 55.
obletnico objave koncilske izjave Nostra aetate.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2024-10-08 11:36:10</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163522</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
