<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163397"><dc:title>Družbena in kulturna refleksija v življenju in mišljenju Antona Trstenjaka</dc:title><dc:creator>Bahovec,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>oseba</dc:subject><dc:subject>občestvo</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:subject>simbol</dc:subject><dc:subject>narod</dc:subject><dc:subject>slovenski narodni značaj</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:description>V središču delovanja Antona Trstenjaka je človek. Zato ima posebno mesto njegovega znanstvenega zanimanja antropologija, vendar ne kot posebna panoga, ampak kot
iskanje odgovora na vprašanje, kdo je človek in kako živeti skupaj v medosebnih odnosih,
v družbi in kulturi.
V prispevku obravnavamo Trstenjakovo znanstveno-strokovno in človeško izkustveno »refleksijo« družbe in kulture. Posebej smo pozorni na njegovo razumevanje človeka kot osebe
in bitja simbola, ne razuma. Njegov pristop ima močno in šibko stran. Močna se nam zdi ta,
da mu je prav temeljna intuicija o osebi in simbolu omogočila globok vpogled v dušo človeka, naroda, kulture. Šibke pa so nekatere omejitve in nedorečenosti, zato Trstenjakovo misel
kritično soočimo z avtorji, ki so temo osebe in simbola poglobili. V nadaljevanju prispevka
obravnavamo njegove misli o slovenskem človeku, družini in narodu. Menimo, da so njegove
misli še vedno aktualne in jim je vredno prisluhniti.
Prispevek sklenemo z razmislekom o tem pomenu Trstenjakovih misli za naš čas. Tega, tako
menimo, ni mogoče pokazati brez upoštevanja njegove refleksije petih velikih mislecev, ki so
mu bili ključna miselna referenca in izziv, kako se soočiti z izbirami življenja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-07 09:29:36</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163397</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
