<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163385"><dc:title>Po različnih poteh do sozvočja</dc:title><dc:creator>Maver,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pravoslavje v vzhodni Evropi</dc:subject><dc:subject>Kijev</dc:subject><dc:subject>Peter Veliki</dc:subject><dc:subject>cerkvena politika v Rusiji</dc:subject><dc:subject>ukrajinsko prizadevanje za avtokefalnost</dc:subject><dc:subject>"politična ortodoksija"</dc:subject><dc:description>Avtor trdi, da lahko vsaj od 14. stoletja naprej govorimo o velikih razlikah v razvoju
odnosa Vzhodnih krščanskih cerkva na območju današnjih Ukrajine in Rusije do političnih
oblasti. Medtem ko se je poskušalo pravoslavje v današnji Rusiji vseskozi odmakniti od zaho-
dnih vplivov, je pravoslavje na območju Litve in Poljske te iste vplive v glavnem sprejemalo.
Omenjeno se je posebej pokazalo v poznem 16. in v prvi polovici 17. stoletja. Po vključitvi
(najprej zgolj) dela ukrajinskega ozemlja v rusko državno tvorbo so zahodni vzorci in ukra-
jinski hierarhi hkrati močno oblikovali politiko carja Petra Velikega do Pravoslavne cerkve.
Pri tem je ostalo dejstvo, da slednja od leta 1721 ni imela več nobene pomembnejše avtono-
mije v razmerju do državnih oblasti. Tako ima ukrajinsko-ruski cerkveni spor od leta 1990
precej daljšo predzgodovino. Seveda se je morala tudi tista veja ukrajinskega pravoslavja,
ki si je prizadevala za avtokefalnost, močno opirati na pomoč državnih oblasti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-07 07:27:20</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163385</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
