<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163377"><dc:title>Kartuzija Bistra in Koper v 14. stoletju</dc:title><dc:creator>Mlacović,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Kartuzija Bistra</dc:subject><dc:subject>Koper</dc:subject><dc:subject>Benetke</dc:subject><dc:subject>pozni srednji vek</dc:subject><dc:subject>samostan</dc:subject><dc:description>Kartuzijanski samostan v Bistri pri Ljubljani si je v letih 1307–1353 v Kopru in na Koprskem pridobil posest. Na osnovi analize dokumentov iz arhiva Koprske komune, ki je bil nedostopen med letoma 1944 in 2016, zbirke listin Kartuzije Bistra in drugih virov je ugotovljeno, da je ta posest  bila  ena  izmed  najmanj  devetnajstih  podobnih posesti samostanov iz bližnjih diecez v Kopru, predvsem iz Beneške lagune. Koper je bil takrat veliko, živahno in uspešno trgovsko središče, stičišče poti med Benetkami, Kranjsko in Ogrsko. Koprsko plemstvo je v 13. stoletju imelo hegemonistične težnje v Istri. Kartuzija Bistra je uživala podporo okoliškega plemstva in grofov Goriških. S slednjimi je imel Koper posebne odnose. Vpeljava Kartuzije Bistra na Koprsko je bila politični projekt vrha koprskega plemstva po beneškem zavzetju Kopra leta 1279: v  domače  mesto  poleg  številnih  samostanov  od drugod vpeljati še kartuzijane iz domačega okolja, iz Oglejske cerkvene pokrajine.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-04 14:13:51</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163377</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
