<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16323"><dc:title>Značilnosti zaraščanja in možnosti usmerjanja sukcesijskega razvoja sestojev pionirskih drevesnih in grmovnih vrst na novonastalih gozdnih površinah</dc:title><dc:creator>Cojzer,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zemljišča v zaraščanju</dc:subject><dc:subject>značilnosti zaraščanja</dc:subject><dc:subject>sukcesijski razvoj</dc:subject><dc:subject>vegetacijska sestava</dc:subject><dc:subject>pionirske vrste</dc:subject><dc:subject>nega</dc:subject><dc:subject>učinki nege</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Disertacija obravnavava značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih in učinke nege na možnost usmerjanja sukcesijskega razvoja v Halozah. Raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem delu se proučujeta trendnaraščanja površine gozdov in zemljišč v zaraščanju ter vpliv dejavnikov okolja na zaraščanje. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju se primerja z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda, proučujejo se strategije zaraščanja na zemljiščih v zaraščanju ter procesi naravne obnove v gozdu. V drugem delu se proučujeta vpliv nege na zgradbo sestojev na zemljiščih v zaraščanju ter možnost usmerjanja sukcesijskega razvoja teh sestojev. Za proučevanje vegetacijske sestave in procesov naravne obnove so uporabljene gradientne metode, statistične analize, indeksi pestrosti ter izračun pomembnosti vrste, učinke nege se ugotavlja s statističnimi analizami.Rezultati analiz kažejo, da se je od leta 1985 do leta 2005 površinagozdov v Halozah povečala za 6,9 %, v naslednjem desetletju pa se pričakuje, da se bo še za dodatnih 5,5 %. Na potek zaraščanja vpliva nadmorskavišina. Opuščena kmetijska zemljišča se začnejo zaraščati z grmovnimivrstami, z napredujočo sukcesijo se povečujeta število drevesnih vrstin gostota osebkov, delež pionirskih vrst se manjša. Proces zaraščanja poteka preko stadijev Cornus sanguinea - Cornus sanguinea - Carpinus betulus . V gozdu prevladujejo drevesne vrste, s procesom razvoja gozda se gostota osebkov manjša, število vrst se bistveno ne spreminja. Proces naravne obnove poteka preko stadijev Fagus sylvatica - Fagus sylvatica - Carpinusbetulus . Z nego se pospešuje preslojevanje in rast prehodnim vrstam, zlasti plemenitim listavcem ter povečuje prsni premer izbrancem. Zaključek raziskave je, da je s pravočasnimi ukrepi nege mogoče pospešiti naravno sukcesijo in jo usmeriti v gospodarsko zanimiv in ekološko stabilen gozd. Kakovost je na teh ekološko labilnih opuščenih kmetijskih zemljiščih drugotnega pomena.</dc:description><dc:publisher>[M. Cojzer]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:46:06</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>16323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
