<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163224"><dc:title>Colat alius Deum, alius Iovem</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Jan Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>religiologija</dc:subject><dc:subject>primerjalno veroslovje</dc:subject><dc:subject>verski indiferentizem</dc:subject><dc:subject>medreligijski dialog</dc:subject><dc:subject>poganstvo</dc:subject><dc:subject>krščanstvo</dc:subject><dc:description>Avtor v prispevku analizira Tertulijanovo inovativno sintagmo »verska svoboda«
(libertas religionis) z več perspektiv, ko predstavi zgodovinski in literarni kontekst, znotraj katerega je kartažanski mislec lahko skoval to idejo. V drugem delu študije, ki je posvečena kritičnemu premisleku o razmerju med versko svobodo in verskim pluralizmom v Tertulijanovi
optiki, postane jasno, da ob nastanku načela verske svobode ob koncu 2. stoletja v severni
Afriki vsaj pri kartažanskem učitelju ni govora o kakšnem verskem indiferentizmu. Tertulijan
namreč drugim religijam nameni največjo, pavlinski podobno koncesijo zgolj v tem, da priznava, da tudi druge religije po naravi, četudi nezavedno, že častijo enega pravega Boga,
Boga kristjanov. Po Tertulijanovem prepričanju je namreč že vsaka človeška duša po naravi
krščanska, vendar tega prepričanja ni mogoče enačiti z načelnim sprejemanjem verskega
pluralizma v smislu indiferentizma</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-04 13:20:14</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163224</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
