<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163204"><dc:title>Osnovne značilnosti judovske dobrodelnosti v antiki prvih stoletij po Kr. (predstavitev po študijah F. M. Loewenberga in G. E. Gardnerja)</dc:title><dc:creator>Rus,	Bogdan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dobrodelnost</dc:subject><dc:subject>Sveto pismo</dc:subject><dc:subject>Talmud</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>pravičnost</dc:subject><dc:subject>recipročnost</dc:subject><dc:subject>urbanizacija</dc:subject><dc:subject>judovstvo</dc:subject><dc:subject>postava</dc:subject><dc:subject>Bog</dc:subject><dc:description>Dobrodelnost je kompleksen pojem. Dejanje dobrodelnosti nikoli ni samo odziv
na revščino, ampak obenem tudi pokaže na naravo kulture, civilizacije, miselnega sistema
ali religije, znotraj katere se dogaja ali ki jo ima za motivacijo.
Revščina, dojemanje revščine, vprašanje pravičnosti, ustroj družbe, vloga religije, vloga mešanja kultur, različno – mestno ali podeželsko okolje, vidnost revščine in religiozni elementi,
posebej odnos do svete zgodovine, dajejo raziskavam posebno mesto. Dobrodelnost ima
določen razvoj skozi obdobja, razodeva pa tudi, kako je judovska dobrodelnost vplivala
na kasnejše, zlasti krščanske pristope. F. M. Lowenberg in G. E. Gardner se vprašanja lotita
vsak s svojega zornega kota.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-04 11:41:28</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163204</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
