<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163202"><dc:title>Heideggerjevi Črni zvezki</dc:title><dc:creator>Kocijančič,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Črni zvezki</dc:subject><dc:subject>nacizem</dc:subject><dc:subject>antisemitizem</dc:subject><dc:description>Črni zvezki [Schwarze Hefte] so osebne beležnice, ki jih je Heidegger pisal od začetka tridesetih do konca vojne. Prvi zvezek je izgubljen, prepisi naslednjih štirinajstih – ki so
nastajali v desetletnem obdobju 1931–1941 – pa so leta 2014 izšli v treh zaporednih knjigah
filozofovih Gesamtausgabe (v zadnjih letih so izšle še druge beležnice, vse do leta 1970).
Njihova objava je povzročila novi val javnih polemik o njegovem nacizmu in antisemitizmu.
Članek ovrednoti Heideggerjev večstopenjski in večplastni odnos do judovstva in nacionalsocializma ter najvidnejše sodobne interpretacije tega odnosa – še zlasti v luči Črnih zvezkov
– med katerimi po globini in lucidnosti izstopata branji urednika nemške izdaje Črnih zvez‑
kov Petra Trawnyja in španskega filozofa Jesúsa Adriána Escudera. Številne zgodnje odzive
na prvo objavo teh beležnic je zaznamovala bojevita ogorčenost, ki ni bila podkrepljena
z resnim študijem in razumevanjem obravnavanega materiala. Članek preučuje vzroke, zakaj
je ta prvotni – senzacionalistični – odziv spodbudil ravno obratni učinek od predvidenega:
namesto krhanja Heideggerjevega utrjenega mesta v zahodnem filozofskem kanonu so kontroverze iz leta 2014 sprožile svojevrstno renesanso zanimanja za njegovo življenje in delo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-04 11:41:21</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163202</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
