<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163196"><dc:title>"Kako zvonijo zvonovi sobočki?"</dc:title><dc:creator>Fujs,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Murska Sobota</dc:subject><dc:subject>19. in 20.st.</dc:subject><dc:subject>sobivanje katoličanov</dc:subject><dc:subject>protestantov in judov</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>uprava</dc:subject><dc:description>Med letoma 1908 in 1912 je Murska Sobota dobila tri nove cerkve. Za mesto, ki je
na prelomu stoletja svojo podeželsko podobo spreminjalo v urbano okrajno središče, so ti
predstavljali izjemen arhitekturni presežek. V duhu secesije celovito prezidana katoliška
cerkev sv. Nikolaja, današnja stolnica, je pomemben gradbeni dosežek domačega arhitekta
Ladislava Takača. Neogotski kompleks evangeličanske cerkve z župniščem in kantorjevo hišo
je obogatil podobo glavne mestne ulice. Nedaleč stran je svoje mesto dobila imenitna sina-
goga, ki jo je zasnoval znani arhitekt tovrstnih objektov v ogrskem prostoru Lipót Baumhorn.
Nove cerkvene stavbe so bile zunanji izraz moči in pomena treh verskih skupnosti, katerih
dostojanstveniki so zasedali pomembne funkcije v mestnih upravnih, finančnih in šolskih in-
stitucijah ter bili ena od gonilnih skupin gospodarskega in kulturnega razvoja mesta. Ne glede
na število vernikov, med katerimi so prevladovali katoličani, je enakopravno sobivanje treh
verskih skupnosti pomembno vplivalo na razvoj Murske Sobote v času od druge polovice 19.
stoletja do druge svetovne vojne.
Seveda pa strpno sobivanje ni bilo stalnica. Spreminjajoča politična situacija, izključujoča
zakonodaja, ki je sledila politiki, večinsko politično opredeljevanje pripadnikov različnih
verskih skupin, njihovo večinsko nacionalno opredeljevanje, zgodovinske zamere, predsod-
ki, neznanje – vse to so elementi, ki jih je treba upoštevati, če si želimo ustvariti celovitejšo
podobo teh odnosov. V prispevku posebej izpostavljam odnose med verskimi skupinami
glede na njihovo večinsko narodno opredeljevanje. Govorimo namreč o času nastajanja
nacionalizmov, povezanih z oblikovanjem nacionalnih držav v 19. stoletju, kar je pripeljalo
do razpada večnacionalne monarhije, nastanka nove večnacionalne monarhije, katere del
je leta 1919 postalo Prekmurje, in revizionistične madžarske politike, ki se je za dosego svojih
nacionalnih ciljev pridružila trojnemu paktu.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-04 09:29:06</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163196</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
