Analiza usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja slovenskega negovalnega zdravstvenega osebja v času pandemije covida-19Batič, Jana (Avtor) Kozjek, Tatjana (Mentor) negovalno zdravstveno osebjepandemija covida-19primerjalna mednarodna analizaukrepiusklajevanje poklicnega in zasebnega življenjaUsklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je sposobnost posameznika, da uravnoteži svoje delo in osebno življenje tako, da ostane konkurenčen na delovnem mestu, medtem ko ohranja srečno zasebno življenje in zdrav življenjski slog. To je še posebej pomembno v zdravstvu, zlasti med negovalnim zdravstvenim osebjem, saj njihova dobrobit neposredno vpliva na kakovost oskrbe pacientov in učinkovitost zdravstvenih storitev. Namen magistrskega dela je bil proučiti usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja med pandemijo covida-19, vključno z analizo razlik med državami Evropske unije ter vplivom na slovensko negovalno zdravstveno osebje. Uporabljene so bile kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja. Na podlagi raziskave se sklepa, da je bilo v času pandemije covida-19 usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v Sloveniji težje kot v sosednjih državah. Po izbruhu pandemije se je v vseh proučevanih državah povečal obseg dela na daljavo, kar odraža rast zanimanja zaradi tehnološkega napredka in prilagodljivosti. Prav tako se sklepa, da je bilo v času pandemije slovenskemu negovalnemu zdravstvenemu osebju nekoliko težje usklajevati poklicno in zasebno življenje kot po pandemiji. Raziskava je pokazala tudi, da preučevani dejavniki niso statistično značilno vplivali na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja slovenskega negovalnega osebja po pandemiji. Raziskavo so omejile slaba odzivnost bolnišnic in zaposlenih, dolgotrajen postopek pridobivanja etičnih soglasij ter preobsežen anketni vprašalnik. Priporočila za nadaljnje delo vključujejo optimizacijo komunikacije z bolnišnicami, skrajšanje vprašalnika in razširitev raziskave na mednarodno raven z vključitvijo držav Evropske unije za dodatno primerjalno analizo. Rezultati poudarjajo potrebo po uvedbi prožnejših delovnih ureditev in dodatni državni podpori za zaposlene v zdravstvu.[J. Batič]20242024-10-03 10:30:02Magistrsko delo/naloga163173sl