<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163162"><dc:title>Slovensko novinarstvo in nove oblike politične propagande: primer ustvarjanja digitalnih lažnih javnosti</dc:title><dc:creator>Lukanc,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Amon Prodnik,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>novinarstvo</dc:subject><dc:subject>politična propaganda</dc:subject><dc:subject>astroturfing</dc:subject><dc:subject>ustvarjanje lažne javnosti</dc:subject><dc:description>Ustvarjanje lažnih javnosti je posebna oblika propagandnega delovanja, ki je v svetu uveljavljena pod imenom astroturfing. V svojem bistvu pomeni ustvarjanje lažnega vtisa, da nekaj ali nekdo v družbi uživa množično javno podporo, čeprav ta v resnici ne obstaja, vsaj ne v prikazanem obsegu. Njena izrazito problematična dimenzija se skriva v izrabljanju človeške težnje k prilagajanju temu, kar misli in počne večina, torej h konformnosti. Čeprav so se lažne javnosti pojavljale še pred digitalizacijo, jim je delovanje na spletu znatno olajšano, saj se poslužujejo orodij avtomatizacije in možnosti anonimnega delovanja. Na družbenih omrežjih danes veljajo za eno najnevarnejših politično motiviranih strategij prepričevanja, pri čemer poskuša mreža lažnih profilov spreminjati mnenja ljudi. Propagandisti, ki se skrivajo za temi profili, velikokrat napadajo novinarje, ki izvajajo kritičen nadzor nad nosilci oblasti. Cilj magistrskega dela je bil s kvalitativno raziskavo spoznati, kako deset izkušenih notranjepolitičnih novinarjev doživlja, prepoznava in se sooča s tem fenomenom. V polstrukturiranih poglobljenih intervjujih so njihove izkušnje orisale zaskrbljujoče trende. Digitalne lažne javnosti namreč v slovenskem kontekstu obstajajo, delujejo izrazito razdiralno in sovražno ter otežujejo novinarsko vrednotenje virov. Po drugi strani pri vpeljevanju partikularnih političnih agend v novičarske vsebine niso pretirano uspešne. Prav tako na osnovne postulate in konvencije novinarskega dela, kljub poskusom razvrednotenja profesionalnega novinarskega poročanja, v tem trenutku nimajo znatnega vpliva. Novinarji morajo biti danes, tudi zaradi lažnih javnosti, digitalno spretnejši kot kadarkoli prej in vešči odbiranja relevantnih informacij na družbenih omrežjih, ki predstavljajo pomemben prostor politične participacije.</dc:description><dc:publisher>T. Lukanc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-03 07:30:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163162</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
