Pogostost uporabe znakovnega sporazumevanja in drugih načinov komunikacije z otroki, ki še ne govorijo in s tuje govorečimi otroki v vrtcuTomažin, Eva (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) znakovno sporazumevanjekomunikacijadvojezičnostvrtecDiplomsko delo z naslovom Pogostost uporabe znakovnega sporazumevanja in drugih načinov komunikacije z otroki, ki še ne govorijo, in s tuje govorečimi otroki v vrtcu je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu sem opredelila pojme komunikacija, govor, jezik in znakovno sporazumevanje, kot tudi opisala faze govorno-jezikovnega razvoja, njihove značilnosti ter na kratko opredelila pojem eno- oz. dvojezičnost. V nadaljevanju sem se osredotočila na znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki in predvsem izpostavila njegovo prednost ter vpliv na govorno-jezikovni razvoj otroka. Omenila sem tudi komunikacijo s tuje govorečimi otroki v vrtcu, se dotaknila uporabe znakovnega sporazumevanja v vrtcu in kompetenc diplomiranih vzgojiteljev, ki jih pridobijo med študijem na področju komunikacije z otroki, ki še ne govorijo, in s tuje govorečimi otroki. Zaradi pomanjkanja konkretnih smernic za komunikacijo z otroki, ki še ne govorijo, in s tuje govorečimi otroki, sem v empiričnem delu z anketnim vprašalnikom izvedla raziskavo, kjer sem pri diplomiranih vzgojiteljih, zaposlenih v slovenskih vrtcih, raziskovala poznavanje znakovnega sporazumevanja, najpogostejše načine komunikacije, pogostost uporabe znakovnega sporazumevanja pri delu ter njihovo mnenje o kompetentnosti glede komunikacije s prej omenjenima skupinama otrok. Rezultati so pokazali, da le malo vzgojiteljev pozna znakovno sporazumevanje, kar posledično vodi do tega, da ga ne uporabljajo in se ne zavedajo njegovih prednosti. Znakovno sporazumevanje pogosto zamenjujejo z znakovnim jezikom. Pri komunikaciji z omenjenima skupinama otrok prevladuje govorjeni jezik v obliki slovenščine. Vzgojitelji izbiro argumentirajo s tem, da je ta način najlažji in da otroci tako usvajajo slovenščino in s tem pomembno pripomorejo h govornemu razvoju otrok. Znakovno sporazumevanje prakticira sicer večina vzgojiteljev, a ga uporabljajo le redko, predvsem v situacijah, ko opazijo, da jih otrok ne razume. Večina vzgojiteljev meni, da jim kompetenc na področju komunikacije z omenjenima skupinama primanjkuje. Predlagajo dodatna izobraževanja na temo znakovnega sporazumevanja, drugih načinov komunikacije oziroma konkretne smernice, ki bi jim lahko pomagale pri delu.E. Tomažin20242024-10-02 08:31:38Diplomsko delo/naloga163117sl