Duševno zdravje pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja od šestega do devetega razreda osnovne šoleJelinič, Kaja (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) duševno zdravjemladostnikiprimanjkljaji na posameznih področjih učenjaspecialni in rehabilitacijski pedagogiV magistrskem delu raziskujemo duševno zdravje mladostnikov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Opredelitev duševnega zdravja vključuje doživljanje, misli in vedenje, ki posamezniku omogočajo spoprijemanje z izzivi v vsakodnevnem življenju. Na duševno zdravje učencev vplivajo različni dejavniki (npr. osebnostne značilnosti posameznika, dejavniki okolja), ki so lahko varovalni dejavniki ali dejavniki tveganja za njegovo delovanje in razvoj. Včasih dejavnikov tveganja ne moremo odstraniti, zato je pomembna krepitev varovalnih dejavnikov. Pri tem imajo pomembno vlogo šolska svetovalna služba in druge institucije, ki učencem nudijo pomoč na področju duševnega zdravja. V empiričnem delu predstavljamo načrt in rezultate raziskave, v kateri nas je zanimalo, kakšne so značilnosti duševnega zdravja mladostnikov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Raziskava je bila sestavljena iz kvantitativnega (vprašalnik) in kvalitativnega (intervju) dela. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 52 mladostnikov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki so obiskovali 6., 7., 8. ali 9. razred osnovne šole. Mladostniki so izpolnili vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi prosto dostopne Lestvice depresije, anksioznosti in stresa za mladostnike (DASS-Y, Psychology Foundation of Australia, 2022). Rezultati so pokazali, da je duševno zdravje mladostnikov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja brez večjih odstopanj, razlik v duševnem zdravju mladostnikov glede na njihov spol, razred ali sopojavnost učnih težav nismo ugotovili. Mladostniki so svoje duševno zdravje v povprečju ocenili kot srednje do zelo dobro, omenjena ocena pa je bila statistično pomembno povezana z ocenami izraženosti duševnega zdravja, dobljenega z uporabljenim vprašalnikom DAS-M. Le dobra tretjina mladostnikov je odgovorila, da so učitelji seznanjeni z njihovimi težavami v duševnem zdravju. V kvalitativnem delu raziskave (intervju) je sodelovalo šest specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj, zaposlenih kot izvajalke dodatne strokovne pomoči. Povedale so, da na področju duševnega zdravja učencev tudi primarno preventivno delujejo in sicer tako pri neposrednem delu z učenci kot tudi pri delu z razredom in na ravni šole. Težave v duševnem zdravju učencev so večinoma opazile same, pri tem pa so jim bila v pomoč lastna opažanja pri delu z učenci, pa tudi pogovor z učenci samimi, njihovi starši in razredniki. Izpostavile so različne dejavnike tveganja za slabše duševno zdravje učencev, nekoliko pa so se razlikovale v odgovorih, kako pogosto imajo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja težave v duševnem zdravju. Odgovorile so tudi, da se na nastale težave v duševnem zdravju učencev različno odzivajo, pri tem pa so poudarile pomen kakovostnega sodelovanja strokovnih delavcev šole, staršev in zunanjih strokovnjakov. Po mnenju specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj je duševno zdravje pomembna in aktualna tema, o kateri bi se želele dodatno strokovno usposobiti.K. Jelinič20242024-10-02 08:30:56Magistrsko delo/naloga163105sl