<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163101"><dc:title>Obravnava in reprezentacije interspolnosti v osnovnošolskih učnih načrtih</dc:title><dc:creator>Žibrat,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Interspolne osebe</dc:subject><dc:subject>Izobraževalni programi</dc:subject><dc:subject>interspolnost</dc:subject><dc:subject>osnovnošolski učni načrti</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je obravnavana tematika interspolnosti v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih. Naloga vsebuje pregled teorije o interspolnosti in njeni vključitvi v izobraževalne sisteme v tujih državah. Raziskovalno delo se osredotoča na ugotavljanje, ali in kako je interspolnost vključena v učne načrte slovenskih osnovnih šol.
V teoretičnem delu naloge se posvečam predvsem dejstvu, da se interspolne osebe pogosto soočajo s kršenjem temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do telesne integritete, zasebnosti in zdravja. Interspolne osebe so diskriminirane  na mnogih področjih, tudi vzgojno-izobraževalnem. Raziskave iz tujine kažejo, da je v tujem šolskem okolju interspolnost redko obravnavana. To prispeva k neznanju in razvoju predsodkov med učenci in učitelji. Zato je temeljnega pomena, da se tematika interspolnosti na ustrezen način vključi v učne načrte in pri tem poskrbi za uporabo inkluzivnega jezika, ki ne diskriminira na podlagi spolnih značilnosti. S tem lahko šole, kot izobraževalne in vzgojne inštitucije, prispevajo k večjemu razumevanju in sprejemanju interspolnih oseb.
Ugotovitve teoretičnega dela naloge so bile povod za načrtovanje raziskave, katere temeljni cilj je bila analiza vključenosti interspolnosti v slovenskih osnovnošolskih učnih načrtih ter uporabe inkluzivnega jezika v njih. Raziskati sem želela, ali in na kakšen način je obravnava interspolnosti predvidena v osnovnošolskih učnih načrtih za predmete biologija, domovinska in državljanska kultura ter etika, družba, geografija, gospodinjstvo, slovenščina, spoznavanje okolja ter zgodovina. Natančneje, zanimalo me je, ali je obravnava interspolnosti predvidena v osnovnih šolah in pri katerih predmetih. Prav tako me je zanimalo, kako je takšna obravnava interspolnosti predvidena oziroma na kakšen način se o interspolnosti piše. Je razumljena kot nekaj vsakdanjega in normalnega ali kot medicinska patologija? Namreč, kadar pišemo in govorimo o tematiki, igra jezik, ki ga uporabljamo, ključno vlogo. Zaradi tega sem raziskala tudi, ali so učni načrti zapisani na spolno inkluziven način. 
Raziskava je pokazala, da niti eden izmed izbranih slovenskih učnih načrtov ne naslavlja interspolnosti. Poleg tega se pri obravnavi spolnih kategorij redko uporablja inkluzivni jezik, kar prispeva k nevidnosti interspolnih oseb.
Te ugotovitve so vodile do oblikovanja predlogov za obravnavo interspolnosti pri pouku in v učnih načrtih ter smernicam za rabo inkluzivnega jezika.
Magistrska naloga prinaša pomemben prispevek k razumevanju interspolnosti v Sloveniji in poudarja potrebo po spremembah v družbi, še posebej v izobraževalnem sistemu. Izboljšanje položaja za interspolne osebe zahteva sistematične spremembe v zakonodaji, izobraževalnih praksah in družbenem razumevanju spola.</dc:description><dc:publisher>U. Žibrat</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 08:30:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163101</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
