Predsedovanje malih držav organom mednarodnih vladnih organizacij: izbrani primeri predsedovanj Republike SlovenijeRodež, Svit (Avtor) Šabič, Zlatko (Mentor) predsedovanjemale državemednarodne vladne organizacijeSvet Združenih narodov za človekove praviceOdbor ministrov Sveta EvropeMale države se v sodobni mednarodni skupnosti soočajo z omejitvami zaradi lastnih značilnosti in položaja v mednarodnih vladnih organizacijah (MVO). S predsedovanji organom MVO lahko male države te omejitve tudi presežejo. Magistrsko delo skozi konstruktivizem raziskuje, kako dejavniki, ki določajo priložnosti in omejitve malih držav, vplivajo na izrabljanje instituta predsedovanja organom MVO za zasledovanje interesov malih držav. Z analizo dejavnikov priložnosti in omejitev pojasni izbiro strategij in vlog malih držav med predsedovanjem. Empirični del te predpostavke preveri s študijo primera slovenskih predsedovanj Odboru ministrov Sveta Evrope (2009) in Svetu Združenih narodov za človekove pravice (2018) skozi analizo primarnih in sekundarnih virov ter polstrukturiranih intervjujev. Magistrska naloga pokaže, da Republika Slovenija med predsedovanjema ni občutila omejitev, lastne interese pa je uspešno zasledovala zaradi zagotovljene politične volje, jasno določenih prednostnih nalog, izkoriščanja diplomatskih veščin, izkušenj in znanja, sodelovanja s sekretariatoma in delovanja kot poštena posrednica, manj pa kot zagovornica norm. Na podlagi tega je uporabljala problemsko-reševalno in enakostno strategijo k predsedovanjema, opravljala pa je vlogo posrednika in birokrata. Magistrsko delo pokaže, da so male države med predsedovanji organom MVO zoperstavljene nezanemarljivim omejitvam, vendar ob uporabi različnih priložnosti lahko zasledujejo lastne interese. Ti niso izključno lastni, saj temeljijo tudi na spoštovanju institucionalnih okvirjev organov MVO in ciljev samih MVO.S. Rodež20242024-10-02 08:30:24Magistrsko delo/naloga163097sl