Primerjava samopodobe in testne anksioznosti pri učencih z disleksijo in brez njeMiklavec Mlakar, Ana (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Poredoš, Mojca (Komentor) anksioznostdisleksijaprimanjkljaji na posameznih področjih učenjasamopodobaspecifične učne težavetestna anksioznostučenciučiteljiV času, v katerem živimo, ima šolski uspeh vse večji pomen. Učenci se že v začetku šolanja pričnejo zavedati tega, da je učna uspešnost pomembna za nadaljnje življenje. Zaradi tega se soočajo s pritiski in zahtevami, povezanimi z ocenjevalnimi situacijami. V takšnem okolju se med učenci velikokrat pojavljajo anksiozne motnje, ki so med najpogosteje obravnavanimi težavami na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. V magistrskem delu se osredotočamo na testno anksioznost kot eno izmed specifičnih vrst anksioznosti v šoli. Testna anksioznost je močan občutek tesnobe pred ali med ocenjevanji znanja, ki vpliva na sposobnost učenca, da učinkovito pokaže svoje znanje. Posamezniki z disleksijo kot eno izmed najpogostejših specifičnih učnih težav so še posebej dovzetni za testno anksioznost zaradi svojih težav z branjem in pisanjem, ki zvišujejo njihovo raven testne anksioznosti. Slabe izkušnje pri ocenjevanju znanja in občutek, da niso dovolj dobri, še dodatno povečujejo raven testne anksioznosti. Vse to postopoma vodi do nižje ravni samopodobe, saj učenci z disleksijo pogosteje občutijo frustracijo in občutek neuspeha v primerjavi s svojimi vrstniki. Osrednji cilj magistrskega dela je preučiti raziskave in ugotoviti ter primerjati raven testne anksioznosti pri učencih z disleksijo in brez nje v povezavi z njihovo samopodobo. Podcilj je ugotoviti, kako učitelji ocenjujejo samopodobo in testno anksioznost pri učencih, ter primerjati samoocene učencev z ocenami učiteljev. V empiričnem delu magistrske raziskave smo z uporabo vprašalnika preučevali, kakšni sta samopodoba in raven testne anksioznosti pri dveh skupinah učencev – z disleksijo in brez nje. Identificirali smo razlike med obema skupinama učencev. Sklenili smo s primerjavo samoocene učencev z oceno učiteljev. Uporabili smo tehniko anketiranja z uporabo dveh lestvic za učence – lestvico testne anksioznosti (Children's Test Anxiety Scale; CTAS, Wren in Benson, 2004; slovenska priredba in prevod: Rajšp, 2016) in Piers-Harris lestvico samopodobe (Piers-Harris Children's Self-Concept Scale; PHCSCS; Piers-Harris, 1969, slovenska priredba: Lamovec, 1994). Za učitelje smo uporabili vprašalnika o testni anksioznosti in samopodobi, prirejena po lestvicah za učence. Raziskavo smo izvedli na vzorcu učencev od 6. do 9. razreda (N = 136) in vzorcu učiteljev (N = 63). Učenci so glede na razred tvorili ekvivalentni par, pri čemer je vsak par sestavljal učenec z disleksijo in njegov sošolec brez disleksije. Vsakega sodelujočega učenca je ocenil tudi učitelj, ki je podal oceno ravni testne anksioznosti in samopodobe. Rezultati magistrskega dela kažejo, da se samopodoba in testna anksioznost učencev z disleksijo razlikujeta od samopodobe in testne anksioznosti učencev brez disleksije. Prav tako se razlikujeta s strani učiteljev ocenjena samopodoba in testna anksioznost učencev z disleksijo od ocenjene samopodobe in testne anksioznosti učencev brez disleksije. Potrdili smo povezavo med samoocenjeno samopodobo in testno anksioznostjo učencev ter tudi povezavo med učiteljevo oceno samopodobe in testne anksioznosti učencev. Šibkejša pa je bila povezava med ocenjeno samopodobo, ki so jo za učence podali učitelji, in samoocenjeno samopodobo učencev. Povezave med rezultati pri samoocenjeni testni anksioznosti učencev in podani oceni učiteljev nismo ugotovili.A. Miklavec Mlakar20242024-10-02 08:30:14Magistrsko delo/naloga163096sl