<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163088"><dc:title>Presnovne spremembe po kirurškem posegu in vloga medicinske sestre</dc:title><dc:creator>Podveršič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>presnovne spremembe</dc:subject><dc:subject>kirurški poseg</dc:subject><dc:subject>kirurški stresni odziv</dc:subject><dc:subject>perioperativna zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Kirurški stres je sistemski odziv na kirurško poškodbo in posledica aktivacije simpatičnega živčnega sistema, endokrinega in imunološkega odziva ter presnovnih in hematoloških sprememb. S prepoznavanjem in oceno kirurškega stresa lahko načrtujemo ustrezne ukrepe za omilitev obsega stresnega in presnovnega odgovora. Merjenje kirurškega stresa je izjemno pomembno v anesteziji, fiziologiji in kirurgiji. Z omejevanjem kirurškega stresa vplivamo na potek zdravljenja in prognozo bolezni. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti osnovne presnovne spremembe bolnika po kirurškem posegu ter aktivno vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju in zmanjševanju prekomernega presnovno stresnega odgovora na kirurško poškodbo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah Science Direct, PubMed, Google Scholar in COBISS.SI. V analizo smo vključili literaturo v angleškem in slovenskem jeziku, ki je bila objavljena med letoma 2014 in 2024, s poudarkom na zadnjem obdobju 5 let. Rezultati: Preprečevanje prekomernega razvoja stresnega odziva po kirurškem posegu velja za pomemben element programov pospešenega okrevanja in vključuje multimodalni in multidisciplinarni pristop obravnave bolnika. Ukrepi, ki jih medicinska sestra izvaja, pripomorejo k nižji stopnji razvoja inzulinske rezistence, dobri urejenosti glikemičnega stanja po posegu, zmanjšujejo negativno dušikovo ravnovesje (manjša izguba puste telesne mase), boljšemu celjenju ran in izboljšanim kliničnim izidom po posegu. Slaba prehranjenost bolnika izrazito poslabša presnovni odziv po posegu in je povezana s povečanim tveganjem za pojav pooperativnih zapletov. Medicinska sestra se zavzema, da je bolnik dobro predoperativno pripravljen na poseg, skrbno načrtuje in izvaja ukrepe za omejitev kirurškega stresa, spremlja klinično stanje, lajša stopnjo pooperativne bolečine ter spodbuja njegovo udobje. Njena pomembna vloga je osredotočena na zgodnjo prepoznavo dejavnikov tveganja in zapletov ter ustrezno ukrepanje. Ima pomembno vlogo v multidisciplinarnem timu. Razprava in zaključek: Medicinska sestra s skrbno načrtovano zdravstveno nego pripomore k zmanjšanju in blaženju stresnega odziva in uspešnejšemu okrevanju bolnika, kar je povezano z manjšo stopnjo zapletov. K temu pomembno prispeva povezovanje ukrepov pred- in pooperativnega obdobja. Temelj za izboljšanje okrevanja bolnika je učinkovito izvajanje ukrepov, s katerimi bi medicinska sestra pripomogla h kakovostnemu izvajanju predoperativne in pooperativne zdravstvene nege. Za uspešno izvajanje navedenih ukrepov mora medicinska sestra imeti ustrezna znanja in izkušnje, ki jih mora pridobivati in obnavljati z dodatnimi izobraževanji in delom v kliničnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[K. Podveršič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:47:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163088</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
