Zanesljivost in veljavnost merjenja telesne višine s prenosnim, po naročilu narejenim stadiometromSalkić, Lejla (Avtor) Jakovljević, Miroljub (Mentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijatelesna višinastadiometerzanesljivostveljavnostUvod: Telesna višina je eden od antropometričnih parametrov, ki jih navadno spremljamo pri ljudeh od spočetja do smrti. Za posameznika je inherentna značilnost, ki ima klinične posledice pri ocenjevanju stanja prehranjenosti, ocenjevanju indeksa telesne mase in diagnosticiranju osnovnih motenj pri otrocih in odraslih. Najpogostejša metoda, ki se uporablja za merjenje višine pri odraslih in starejših, je uporaba stadiometra ali antropometra. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti merske lastnosti postopka merjenja telesne višine s prenosnim, po naročilu narejenim stadiometrom (JaKa1). Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 60 preiskovancev, 31 žensk in 29 moških. Meritve smo izvedli v dveh sejah, v razmiku 48 ur. Najprej smo izmerili telesno maso preiskovancev, temu pa so sledile tri izmenične zaporedne meritve telesne višine s stadiometrom JaKa1 in stadiometrom SECA 799. Meritve smo opravili v dopoldanskem času. Rezultati: Vrednosti telesne višine, izmerjene s stadiometrom SECA 799 in stadiometrom JaKa1 v obeh sejah, v treh zaporednih meritvah se niso statistično značilno razlikovale. Prav tako ni bilo statistično pomembnih razlik med vrednostmi telesne višine, izmerjenih s stadiometrom SECA 799 in stadiometrom JaKa1 v prvi, drugi in tretji meritvi ter med povprečnimi vrednostmi. Obstajale pa so statistično pomembne razlike med meritvami s stadiometrom JaKa1 v prvi in drugi seji. Izmerjene vrednosti prvih meritev telesne višine s stadiometrom JaKa1 so bile prvi seji statistično značilno manjše (P = 0,018), v povprečju za 0,18 cm kot v drugi seji, vrednosti drugih meritev v prvi seji pa so bile v povprečju prav tako statistično značilno manjše (P = 0,035), v povprečju za 0,16 cm kot v drugi seji, v tretji seji pa ni bilo statistično pomembnih razlik. Povprečne vrednosti meritev telesne višine, merjene s stadiometrom JaKa1, so se statistično značilno (P = 0,013) razlikovale pri meritvah v povprečju za 0,09 cm. Ponovljivost meritev s stadiometrom SECA 799 in JaKa1 je bila skoraj popolna, saj je intraklasni koeficient korelacije znašal od 0,999 do 1,000, z zelo ozkim intervalom zaupanja. Zanesljivost merjenja telesne višine s stadiometrom JaKa1 je bila odlična, saj je intraklasni koeficient korelacije znašal od 0,999 do 1,000, z zelo ozkim intervalom zaupanja. Standardna napaka merjenja je znašala od 0,001 do 0,012 cm, najmanjša zaznana sprememba pa od 0,40 do 0,72 cm. Merjenje telesne višine s stadiometrom JaKa1 je bilo veljavno, saj je koeficient korelacije znašal v povprečju okoli 1,000 (P < 0,0001). Interval ujemanja pri prvi meritvi je znašal 1,48 cm, pri drugi 1,64 cm, pri tretji 1,44 cm in za povprečje treh meritev 0,97 cm. Sistematična napaka je bila največja pri prvih meritvah in najmanjša pri tretjih meritvah, pri povprečju treh zaporednih meritev pa sistematične napake skoraj ni bilo. Večina meritev je bilo znotraj intervala skladnosti, pri prvi meritvi so bili štirje osamelci, pri drugi trije, pri tretji štirje in pri povprečnih vrednostih trije. Razprava in zaključek: Merjenje telesne višine s stadiometrom JaKa1 je ponovljiv, zanesljiv in veljavni postopek merjenja telesne višine. Priporočljiva je uporaba stadiometra JaKa1 na terenu.[L. Salkić]20242024-10-02 07:47:38Diplomsko delo/naloga163086sl