<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163084"><dc:title>Spopadanje medicinskih sester s stresom pri kardiopulmonalnem oživljanju</dc:title><dc:creator>Matjaž,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rezoničnik,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>obremenitev</dc:subject><dc:subject>kardiopulmonalno oživljanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Kardiopulmonalno oživljanje je postopek, ki rešuje življenja, vendar lahko obremeni duševno in čustveno počutje tistih, ki sodelujejo pri tem. Velja za eno najbolj
stresnih izkušenj v zdravstveni negi, ki neposredno in posredno vodi v stresne situacije, utrujenost, izgorelost in drugih fizičnih ter psihičnih težav. Namen:Namen diplomskega dela je s pomočjo znanstvene in strokovne domače in tuje literature preučiti spopadanje medicinskih sester s stresom pri kardiopulmonalnem oživljanju ter opredeliti
kardiopulmonalno oživljanje in stres med medicinskimi sestrami. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom domače in tuje
strokovne in znanstvene literature. Iskali smo jo v bibliografskih podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed ter iskalnikih Cobib in Google Scholar. V diplomskem delu smo
uporabili 61 enot strokovne in znanstvene literature. Rezultati: Ugotovili smo, da so situacije med kardiopulmonalnem oživljanju, ki povzročajo največ stresa med medicinskimi sestrami predvsem časovna stiska, čustvene situacije in fizični napor. Najpogostejše posledice stresa po kardiopulmonalnem oživljanju med medicinskimi
sestrami so: zmanjšana kakovost dela, čustvene obremenitve, slabše timsko delo, posledice zdravja in varnosti, posttravmatska stresna motnja in izgorelost. 
Razprava in zaključek: Kardiopulmonalno oživljanje prinaša negativne posledice na medicinske sestre, saj povzroča večjo količino stresa, ki lahko vodi do različnih stanj, kot je izgorelost, nezavzetost, posttravmatska motnja itd. Pomembno je, da se zdravstvene institucije zavzemajo za dobro počutje medicinskih sester ter drugih zdravstvenih delavcev in nudijo pomoč ter podporo v takih situacijah.</dc:description><dc:publisher>[E. Matjaž]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:47:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163084</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
