<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163081"><dc:title>Pomembnost ustrezne prehranjenosti kritično bolnih in vloga medicinske sestre v enoti intenzivne terapije</dc:title><dc:creator>Mele,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prehranske smernice</dc:subject><dc:subject>prehransko presejanje</dc:subject><dc:subject>enteralno hranjenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Kritično bolni pacienti, ki se zdravijo v enoti intenzivne terapije imajo visoko stopnjo 
tveganja za podhranjenost, zato je za doseganje prehranskih potreb nujna prehranska 
podpora. Stanje podhranjenosti je povezano z zmanjšanjem imunskega odziva, slabšim
celjenjem ran in mišično oslabelostjo kar vpliva na podaljšano hospitalizacijo in povečano 
tveganje za razvoj okužbe, odpoved organov in smrt. Namen: Namen diplomskega dela je 
poudariti pomen ustrezne prehranjenosti kritično bolnih pacientov in vlogo medicinske 
sestre pri tem na podlagi prehranskih smernic. Metode dela: V diplomskem delu je bila 
uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v 
slovenskem in angleškem jeziku povezane z obravnavano tematiko. Literaturo smo iskali v 
podatkovnih bazah PubMed/Medline in Cinahl Ultimate. Omejena je bila s članki, 
objavljenimi od leta 2014 do 2024 do katerih smo lahko dostopali preko digitalne knjižnice 
Univerze v Ljubljani in so dostopni v celotnem besedilu. Rezultati: Pregledali smo
priporočila za zagotavljanje varnega in učinkovitega enteralnega hranjenja pacienta s strani 
medicinske sestre v enoti intenzivne terapije. Prehranska terapija lahko vpliva na pojav 
hiperglikemije, ki mora biti spremljana in nadzorovana. Vpliva lahko na nastanek poškodb 
zaradi pritiska nazogastrične sonde, kar poudarja potrebo za preventivno delovanje.
Primerjali smo orodja za prehransko presejanje in ocenjevanje in ugotovili, da je 
modificirano NUTRIC orodje dobra zamenjava za originalno NUTRIC orodje, NRS – 2002 
pa se je izkazalo kot boljše pri predvidevanju umrljivosti v intenzivni enoti, vendar ima
omejitev uporabe pri pacientih v intenzivni enoti. Razprava in zaključek: Za varno in 
učinkovito zagotavljanje hranjenja in prehranjenosti je pomembno slediti sodobnim 
smernicam s tega področja in s tem zmanjšati možnost pojava resnejših zapletov in celo 
smrti, hkrati pa izboljšati oskrbo in kakovost življenja kritično bolnih pacientov.</dc:description><dc:publisher>[Z. Mele]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:47:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
