<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163076"><dc:title>Izkušnje uporabnikov in delovnih terapevtov z obravnavo na daljavo</dc:title><dc:creator>Ledinek,	Anuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijske tehnologije</dc:subject><dc:subject>obravnava na daljavo</dc:subject><dc:subject>pregled literature</dc:subject><dc:subject>uporabniške izkušnje</dc:subject><dc:description>Uvod: V delovni terapiji se običajno uporablja osebni stik, vendar je v določenih okoliščinah mogoče izvajati obravnavo na daljavo, kar je bistveno ob omejenem dostopu do klasične obravnave. Napredek informacijsko-komunikacijske tehnologije in digitalizacija zdravstvenega sektorja omogočata razvoj obravnave na daljavo, kar prinaša pomembne spremembe tako za uporabnike kot za delovne terapevte. Namen: Glede na vse večjo uporabo obravnave na daljavo tudi na področju delovne terapije je cilj te diplomske naloge preučiti obstoječe podatke o tej praksi. Osredotočili smo se na izkušnje delovnih terapevtov in uporabnikov delovne terapije z obravnavo na daljavo. Metode dela: V diplomskem delu smo izvedli obsežen pregled znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na raziskovalno področje obravnave na daljavo v delovni terapiji. Za zbiranje relevantnih virov smo uporabili iskalne baze CINAHL, Web of Science, PubMed in OTSeeker. Vključevali smo študije, ki raziskujejo izkušnje uporabnikov in delovnih terapevtov z obravnavo na daljavo, pri čemer smo ocenili kakovost člankov ter izvedli deskriptivno analizo in tematsko sintezo podatkov. Rezultati: Analiza je obsegala skupno 11 člankov, pri čemer je bilo sedem študij izvedenih s kvalitativnimi metodami, medtem ko so štiri študije uporabile kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih pristopov. Oblikovani sta bili dve temi: Dostopna in prilagodljiva obravnava v naravnem okolju ter Omejitve, tveganja in izzivi, vsaka s pripadajočimi podtemami. Razprava in zaključek: Obravnava na daljavo je med pandemijo omogočila neprekinjeno izvajanje storitev delovne terapije ter izboljšala dostopnost in vključenost družin. Kljub izzivom, kot so tehnične težave in potreba po dodatnem usposabljanju, lahko obravnava na daljavo pomembno zmanjša pomanjkanje zgodnje in strnjene obravnave. Za zagotavljanje najboljše kakovosti obravnave na daljavo je nujno stalno spremljanje in prilagajanje pristopov, da se izkoristijo vse prednosti te oblike delovne terapije. Obravnava na daljavo je postala ključni element sodobne delovne terapije, saj omogoča boljšo dostopnost storitev in večjo vključenost družin v terapevtski proces. Da bi dosegli svoj polni potencial, je nujno zagotoviti ustrezno tehnično podporo, izobraževanje terapevtov ter prilagoditev terapevtskih metod za delo na daljavo. Pomembno je stalno spremljanje in ocenjevanje učinkov obravnave na daljavo, da se zagotovi njena učinkovitost in kakovost v praksi delovne terapije.</dc:description><dc:publisher>[A. Ledinek]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:46:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163076</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
