<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163073"><dc:title>Poklicna izgorelost babic</dc:title><dc:creator>Lenko,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>poklicna izgorelost</dc:subject><dc:subject>delovna preobremenjenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Izgorelost je pogost fenomen, ki spremlja delo v zdravstvu in posledično tudi v babiškem poklicu. Poimenujemo jo lahko kot eno izmed glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Nastane kot fuzija več dejavnikov, povezanih z osebnostjo, delovnimi obremenitvami in okoljskimi vplivi. Izgorelost ne nastane kot enkratni pojav, vendar se lahko tvori mesece in celo leta. Najpogosteje je razlog za izgorelost kronični stres, ki ga posameznik ne zmore zadostno obvladovati. Posledice izgorelosti so lahko slabe za človeško psihično in fizično zdravje. V babištvu so k izgorelosti nagnjene predvsem babice, ki delajo izmensko delo, delo v intenzivnih enotah (porodna soba, neonatalni oddelek), so mlajše in imajo manj delovnih izkušenj. Namen: Namen diplomskega dela je poglobitev v temo poklicne izgorelosti med babicami, zaposlenimi v porodnih blokih v Sloveniji. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo po pregledu literature opisali problem izgorelosti. V drugem delu smo s pomočjo vprašalnika preko spletne platforme 1KA anketirali babice v porodnih blokih. V vprašalniku smo uporabili kombinacijo vprašanj iz Maslachovega vprašalnika, del Kopenhagenskega vprašalnika o izgorelosti in lastno postavljeno ocenjevalno lestvico. Vprašalnik je bil po pridobitvi ustreznih dovoljenj poslan v izpolnjevanje v porodne bloke štirinajstih porodnišnic. Zagotovljena je bila anonimnost. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so babice poklicno in osebno izgorele. Kar 44,9 % babic je poklicno izgorelih, kar predstavlja pomemben podatek za optimizacijo organizacije dela. Osebno izgorelih babic pa je 34,7 %. Največji stresor na delovnem mestu predstavljata vodenje zelo zahtevnih in travmatičnih porodov ter kadrovska problematika. Razprava in zaključek: Slovenske babice so v večini navajale zmerno do visoko raven izgorelosti in doživljanja stresa. Pogosteje so poklicno izgorele, vendar so tudi, čeprav v nekoliko manjši meri, osebno izgorele. Prav tako jim stresne situacije v službi, kot je vodenje travmatičnega poroda, predstavljajo hud stres. Rešitve za preprečevanje izgorelosti vidimo v preventivi, v obliki podpornih skupin, srečanj za babice, kjer bi se le-te učile obvladovanja stresa in sprostitvenih tehnik. Glede na to, da so babice navajale vodenje travmatičnih porodov kot hud stresor, menimo, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o ustanovitvi supervizijskih skupin ali organizirane psihološke pomoči po takšnih dogodkih.</dc:description><dc:publisher>[M. Lenko]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163073</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
