<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163069"><dc:title>Zobna fluoroza</dc:title><dc:creator>Osolin,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>zobna fluoroza</dc:subject><dc:subject>fluor</dc:subject><dc:subject>motnje sklenine</dc:subject><dc:description>Uvod: Zobna fluoroza je stanje, ki se pojavi, kadar je sklenina zob čezmerno izpostavljena fluoridu. Visoka koncentracija fluorida vpliva na celice, ki tvorijo sklenino, imenovane ameloblasti, kar vodi v motnje pri razvoju sklenine. Otroci do osmega leta starosti so najbolj ogroženi. Zobna fluoroza se lahko pojavi zaradi več različnih dejavnikov. Zdravljenje zobne fluoroze se usmerja na izboljšanje videza zob in zmanjšanje morebitnih simptomov. Možnosti vključujejo estetske posege, kot so beljenje zob, poliranje, uporaba zobnih lusk ali prevlek. Namen: V teoretičnem delu diplomskega dela smo želeli predstaviti razvojno motnjo zobne sklenine, imenovano zobna fluoroza. Namen praktičnega dela pa je prikazati klasično in digitalno metodo izdelave belilne folije ter digitalno izdelavo lusk. Metode dela: Pisanja diplomskega dela smo se lotili s pregledom literature o zobni fluorozi. Iskali smo jo večinoma v angleškem jeziku v iskalnih bazah PubMed in ScienceDirect. Iskanje smo omejili na literaturo, staro 10 let, in zaradi relevantnosti vsebine uporabili en članek, ki je starejši od 10 let. Rezultati: Slikovno in pisno smo prikazali postopke izdelave belilne folije na klasičen in digitalen način ter opisali in slikovno predstavili izdelavo lusk od priprave modela, optičnega zajemanja podatkov in modeliranja do končnega glaziranja. Razprava in zaključek: Geografska razširjenost zobne fluoroze kaže kompleksno povezavo med naravnimi danostmi, kot je vsebnost fluorida v vodi, in izpostavljenostjo ljudi temu mineralu. V Sloveniji se vnos fluorida redno preverja in ne fluoriramo vode, soli ali mleka kot drugod po svetu, zato za to bolezen nismo tako dovzetni.</dc:description><dc:publisher>[M. Osolin]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163069</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
