<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163061"><dc:title>Določanje posmrtnega intervala z ugotavljanjem viabilnosti hondrocitov v kolenskem sklepu prašičev</dc:title><dc:creator>Cvetko,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gombač,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alibegović,	Armin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>posmrtni interval – PMI</dc:subject><dc:subject>sklepni hrustanec</dc:subject><dc:subject>prašiči</dc:subject><dc:subject>letni čas</dc:subject><dc:subject>konfokalni laserski skenirni mikroskop – CLSM</dc:subject><dc:subject>tripansko modrilo – TM</dc:subject><dc:subject>viabilnost</dc:subject><dc:subject>žuželke</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je določanje posmrtnega intervala (PMI) z ugotavljanjem viabilnosti hondrocitov v kolenskem sklepu prašičev z metodo s konfokalnim laserskim skenirnim mikroskopom (CLSM) in z metodo s tripanskim modrilom (TM) v različnih letnih časih. Zadnje okončine prašičev smo zakopali v 50 cm globok grob ali pustili na površini. Iz kolenskih sklepov okončin smo odvzeli vzorce hrustanca na dan evtanazije in nato v enodnevnih intervalih naslednje 4 dni ter 8. in 10. dan po evtanaziji. Naredili smo rezine hrustanca, ki smo jih obarvali z barvili kalcein-AM (Ca-AM) in ethidijev homodimer-1 (EthD-1), preostanek hrustanca pa raztopili, izolirali hondrocite in jih obarvali s TM. Postopek smo ponovili v vseh letnih časih. Viabilnost hondrocitov je v vseh letnih časih padala v odvisnosti od časa po evtanaziji in temperature okolice. Padec viabilnosti je bil na začetku majhen in je ustrezal obdobju platoja (obdobje majhnega, statistično neznačilnega padca viabilnosti), sledil je velik in statistično značilen padec, ki je bil največji in je nastopil najhitreje poleti, nekoliko kasneje jeseni in pozimi, najkasneje pa spomladi. Ugotovili smo, da je bil delež viabilnih hondrocitov v vseh obdobjih, z izjemo jesenskega, statistično značilno višji v hrustancih kolenskih sklepov zakopanih okončin. Menimo, da je to posledica izolacijske sposobnosti prsti, ki je v grobovih vzdrževala stabilnejšo, poleti nižjo, v ostalih letnih časih pa višjo temperaturo kot na površju. Tudi med letnimi časi smo ugotovili razliko v deležu viabilnih hondrocitov, ki je najverjetneje posledica spreminjajočih se dejavnikov okolja, predvsem nihajočih temperatur in vpliva žuželk, ki so poleti obžrle mehka tkiva okončin v enem tednu. Ugotovili smo, da je metoda s CLSM zanesljiva metoda za določanje PMI na podlagi viabilnosti hondrocitov v kolenskem sklepu prašičev. V vseh letnih časih, razen poleti, je bila variabilnost deležev viabilnih hondrocitov na posamezen dan višja pri metodi s TM kot pri metodi s CLSM, zato menimo, da je metoda s CLSM natančnejša metoda za ugotavljanje PMI na podlagi deleža viabilnih hondrocitov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:15:17</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163061</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
