<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163039"><dc:title>Ekonomsko nasilje v družini in prepoved približevanja</dc:title><dc:creator>Velepič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ekonomsko nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>finančna zloraba</dc:subject><dc:subject>ekonomska odvisnost</dc:subject><dc:subject>prepoved približevanja.</dc:subject><dc:description>V magistrski diplomski nalogi z naslovom Ekonomsko nasilje v družini in prepoved približevanja obravnavam ekonomsko nasilje v družini kot kaznivo dejanje po 191. in 192. členu Kazenskega zakonika in kot prepovedano ravnanje po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Uvodoma se osredotočim na opredelitev tega pojma in razlike v njegovi vsebini, izhajajoče tako iz slovenskih kot tujih virov. V nadaljevanju prikažem problematiko ekonomskega nasilja skozi specifične okoliščine najbolj ranljivih skupin žrtev ekonomskega nasilja v družini, to so ženske, otroci in starejše osebe. Pri tem pojavnost slednjega povežem z vlogo patriarhata in ekonomske (so)odvisnosti v družbi. Ob preučevanju obravnavanja ekonomskega nasilja prepoznam težavo v njegovem oteženem ločevanju od drugih oblik nasilja ter prenizki družbeni občutljivosti za to problematiko, ki vse oblike nasilja v družini še vedno prepogosto dojema kot zasebni in ne družbeni problem. Raziščem možnosti omejevanja ekonomskega nasilja tako s strani državnih institucij kot možnosti, ki jih slovenska pravna ureditev nudi žrtvam. V skladu z drugim delom naslova naloge se osredotočim na raziskovanje, ali je prepoved približevanja kot ukrep neposredne kratkotrajne odstranitve storilca možen in smiseln način za spopadanje z ekonomskim nasiljem. V empiričnem delu prek obravnave treh zastavljenih hipotez analiziram glavne značilnosti ekonomskega nasilja v praksi ter potrdim, da so najpogostejše žrtve partnerke storilcev, nasilje pa se najpogosteje izvrši v obliki ekonomskega izkoriščanja, kateremu je v večini primerov pridruženo tudi psihično in fizično nasilje. Zaključim z mislijo, da kljub solidnim nastavkom urejanja ekonomskega nasilja v slovenski zakonodaji manjka možnosti za zasledovanje njegovega preprečevanja v praksi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-01 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163039</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
