<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163030"><dc:title>Proučevanje vloge proteasomov na izločanje vnetnih dejavnikov človeških trombocitov v ko-kulturi s človeško rakavo celično linijo MDA-MB-231</dc:title><dc:creator>Pezdirc,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrdel,	Lara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Imunoproteasom</dc:subject><dc:subject>trombociti</dc:subject><dc:subject>zaviralci proteasoma</dc:subject><dc:subject>aktivnost</dc:subject><dc:subject>citokini</dc:subject><dc:description>Proteasomi so veliki večkatalitični encimski kompleksi s pomembno vlogo pri regulaciji proteinov. Poznamo več vrst proteasomov, ki se med seboj razlikujejo v substratni specifičnosti. Tako na primer v celicah imunskega sistema najdemo predvsem t.i. imunoproteasom. Od konstitutivnega proteasoma, ki je prisoten v večini človeških celic, se razlikuje v tem, da so proteolitične podenote β1c, β2c in β5c nadomeščene s podenotami β1i, β2i in β5i, ki posledično v telesu različno vplivajo na nekatere procese. Imunoproteasom lahko uravnava rast tumorskih celic, modulira nastajanje vnetnih citokinov ter usmerja diferenciacijo in proliferacijo limfocitov T. Imunoproteasom se nahaja tudi v trombocitih, za katere je znano, da imajo pomembno vlogo pri nastanku zasevkov tumorjev, saj tumorske celice skrijejo in zaščitijo pred celicami imunskega sistema. Imunoproteasom tako predstavlja potencialno farmakološko tarčo, katere modulacija bi lahko vplivala na nastanek imunosupresivnega okolja ustvarjenega s strani trombocitov. V ta namen smo trombocite, izolirane iz krvi zdravih darovalcev, izpostavili neselektivnemu zaviralcu proteasoma (učinkovina karfilzomib) in selektivnima zaviralcema podenote β1i (spojina KZR-504) ter β5i (spojina M3258). S prenosom western smo določali izražanje in aktivnost katalitičnih podenot proteasoma in preverjali spremembe v izbranih signalnih poteh. Ugotovili smo, da se v trombocitih zdravih darovalcev izražajo vse katalitične podenote (imuno)proteasoma in da se aktivnost le-teh zmanjša ob dodatku zaviralcev. Prav tako smo pokazali, da izbrani zaviralci vplivajo na spremembe v signalnih poteh. V nadaljevanju smo pripravili ko-kulture trombocitov s celičnimi linijami raka dojke (MDA-MB-231, SK-BR-3 ali MCF-7), s čimer smo poskušali posnemati tumorsko mikrookolje in raziskati, ali proteasomi vplivajo na imunosupresivno okolje. V ta namen smo spremljali raven izločanja izbranih citokinov in kemokinov. Ugotovili smo, da je po izpostavitvi zaviralcem prišlo bodisi do povišanega ali znižanega sproščanja IL-6, IL-8 in TGF-β v primeru ko-kultur trombocitov in MDA-MB-231.
Naša opažanja nakazujejo na razlike v delovanju podenot (imuno)proteasoma po uporabi zaviralcev in njegovo vlogo pri tvorbi tumorskega mikrookolja. Na tem področju so potrebne dodatne študije, ki bi raziskale vpliv proteasoma in njegovih zaviralcev na protitumorsko delovanje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-01 08:45:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163030</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
