<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163028"><dc:title>Preučevanje imunomodulatornega delovanja zmesi bisfenola A in njegovih nadomestkov v limfoblastoidnih celičnih linijah</dc:title><dc:creator>Knap,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič,	Tijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bisfenol A</dc:subject><dc:subject>nadomestki bisfenola A</dc:subject><dc:subject>limfoblastoidna celična linija</dc:subject><dc:subject>Ramos-Blue celična linija</dc:subject><dc:subject>citokini</dc:subject><dc:description>Bisfenol A je snov, ki se največ uporablja v proizvodnji polikarbonatne plastike in epoksi smol. V raziskavah so že bili ugotovljeni njegovi endokrini, kancerogeni, mutageni in imunotoksični učinki. Vpliva pa tudi na povečanje tveganja za razvoj nekaterih bolezni. Zato se je pojavila potreba po nadomestkih bisfenola A, ki bi imeli enake funkcionalne lastnosti, vendar z manj neželenimi učinki na žive organizme. Zanimalo nas je njihovo citotoksično in imunomodulatorno delovanje v primerjavi z bisfenolom A ter kakšne so imunomodulatorne lastnosti zmesi bisfenola A z nadomestki.
Preučevali smo 16 nadomestkov bisfenola A: bisfenol AF, bisfenol AP, bisfenol B, bisfenol C, bisfenol E, bisfenol F, bisfenol G, bisfenol P, bisfenol PH, bisfenol S-monoalil eter, bisfenol S-monobenzil eter, bisfenol Z, BTUM, Pergafast 201, tetrametil bisfenol F in 2,4-bisfenol S. Učinke spojin na imunske celice smo vrednotili na limfoblastoidnih celičnih linijah treh različnih donorjev, ki predstavljajo in vitro model za vrednotenje imunomodulatornih lastnosti spojin.
Najprej smo preučevali citotoksičnost za limfoblastoidne celične linije nadomestkov v primerjavi z bisfenolom A in ugotovili, da je bilo 6 nadomestkov bisfenola A manj, 10 pa bolj citotoksičnih od bisfenola A. Najbolj citotoksične spojine so imele srednjo inhibitorno koncentracijo 19,5 µM (bisfenol G), 28,6 µM (bisfenol P) in 30,6 µM (bisfenol PH). Nadalje smo ugotovili, da srednja inhibitorna koncentracija spojin korelira z logaritmom porazdelitvenega koeficienta spojin, pri čemer je večja citotoksičnost bolj lipofilnih spojin predvidoma povezana z boljšim in lažjim prehajanjem spojin preko membran celic. 
Preučevali smo tudi vpliv posameznih nadomestkov in binarnih zmesi bisfenola A s 5 nadomestki na modulacijo izločanja citokinov. Pri 10 µM koncentraciji so binarne zmesi imele večji vpliv na izločanje citokinov kot posamezni bisfenoli. Najbolj je izstopala zmes bisfenola A/bisfenola AP, ki je močno znižala izločanje interlevkinov 2, 6, 10 in dejavnika tumorske nekroze alfa. V zadnjem delu smo na celični liniji Ramos-Blue potrdili nemonotono delovanje bisfenolov. Ti so pri 10 µM koncentraciji znižali aktivnost signalne poti jedrnega dejavnika kapa B/proteinskega aktivatorja 1, pri 100 nM koncentraciji pa zvišali.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-01 08:45:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163028</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
