Uporaba avtomatizacije za doseganje visoko razpoložljivega podatkovnega centraLulik, Matic (Avtor) Sedlar, Urban (Mentor) Preprečitev katastrofobnovitev po katastrofivisoka razpoložljivostavtomatizacijaCiscoVMwareNSXV magistrskem delu je predstavljena postavitev razvojnega okolja za testiranje avtomatizacije za doseganje visoko razpoložljivega podatkovnega centra. Opisan je razvoj avtomatizacije, ki sem ga za namen izdelave magistrske naloge delno razvil sam. Magistrska naloga je moje delo, rešitve, uporabljene v magistrskem delu, pa so bile ustvarjene ob sodelovanju z drugimi sodelavci v podjetju, kjer sem zaposlen, s katerimi smo razvijali rešitev za eno izmed naših strank. Ob tem lahko poudarim, da se rešitev, predstavljena v nalogi, uspešno uporablja v produkcijskem okolju stranke. V prvem delu naloge so omenjene in razložene dobre prakse podatkovnih centrov za doseganje visoke razpoložljivosti. Prav tako je opisana razlika med preprečevanjem katastrof v podatkovnem centru (ang. {Disaster Prevention) in obnovitvijo podatkov oz. infrastrukture po katastrofi (ang. Disaster Recovery). Omenjeni so nekateri izmed načinov za doseganje zmožnosti obnovitve sistemov ob neželenih dogodkih oz. razlogi za doseganje visoke razpoložljivosti podatkovnih centrov. V vsakem primeru je bolje, da do izpada ne pride, zato je v nadaljevanju predstavljena razvita rešitev, namenjena preprečitvi izpada oz. katastrofe (ang. Disaster Prevention). Opisani so gradniki razvojnega okolja in avtomatizacije, ki je bila testirana in razvita na razvojnem okolju. Gradniki razvojnega okolja in gradniki, na katerih temelji implementirana rešitev, so v glavnem produkti proizvajalca VMware in Cisco, za avtomatizacijo pa je uporabljeno orodje Ansible. Vsi gradniki so podrobneje opisani v nadaljevanju. V zadnjem delu magistrske naloge so bili na razvojnem okolju izvedeni testi, v katerih sem meril čas nedosegljivosti omrežnih prehodov, navideznih strojev in spletnih aplikacij pri migraciji gradnikov v primeru katastrofe iz enega na drugi podatkovni center. Po pričakovanjih je migracija navideznih strojev z uporabo avtomatizacije hitrejša, zanesljivejša in natančnejša v primerjavi z ročnim načinom migracije. S testi in meritvami je bilo ugotovljeno, da so z uporabo avtomatizacije omrežja nedosegljiva v povprečju 2 min in 19 s manj, navidezni stroji 5 min 41 s manj, spletne aplikacije pa 4 min 15 s manj kot pri ročnem načinu migracije. Prav tako administrator pri ročnem načinu migracije porabi 5 min in 16 s več kot skripta pri avtomatizaciji.20242024-09-30 12:55:25Magistrsko delo/naloga162991sl