<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162953"><dc:title>Vloga »kulturnega marksizma« v sodobnih družbeno-političnih razpravah na Twitterju</dc:title><dc:creator>Černoga Mihelič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrdelj,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturni marksizem</dc:subject><dc:subject>prazni označevalec</dc:subject><dc:subject>populizem</dc:subject><dc:subject>desnica</dc:subject><dc:subject>Twitter (X)</dc:subject><dc:description>Prazni označevalec »kulturni marksizem« se že več let pojavlja v slovenski javnosti, in sicer kot populistična diskurzivna strategija desnice. Ker se »kulturni marksizem« izmika jasnim opredelitvam, v diplomski nalogi raziskujemo njegovo konkretno rabo na družbenem mediju Twitter (X) v obdobju od 2017 do 2023. V teoretičnem delu opredelimo koncepte, s katerimi analiziramo uporabo praznega označevalca »kulturni marksizem«, v empiričnem delu pa z metodami tematskega modeliranja, obogatitve besed in kritične diskurzivne analize identificiramo in analiziramo teme, v okviru  katerih se ta pojavlja. Ugotavljamo, da gre za izredno dinamičen proces, v katerem se stalne in epizodne teme (tj. teme, ki se navezujejo na specifične dogodke) združujejo pod skupni označevalec »kulturni marksizem«, ki služi kot širši okvir za povezovanje različnih družbeno-političnih vprašanj in dogodkov. Stalne teme so ključne za vzpostavitev stabilnosti »kulturnega marksizma« ter pripomorejo k njegovi prepoznavnosti, medtem ko so epizodne teme nujne za širjenje in prilagajanje diskurza, saj lahko hitro uvajajo nove interpretacije ali pa krepijo obstoječe diskurze. Slednjega reproducirajo skozi številne antagonizme, na primer heteroseksualcev in skupnosti LGBT+, kristjanov in muslimanov, avtohtonih prebivalcev in priseljencev ali globalnih elit in »navadnih« ljudi, ki so med seboj povezani in predstavljeni kot del vseobsegajoče grožnje. Izrazit antagonizem »mi« proti »njim« na koncu ni omejen le na posamezne skupine, gibanja ali politike, temveč skuša zaobjeti družbo kot celoto – v tem smislu je predstavljen kot širša in dobro načrtovana agenda »levičarjev«.</dc:description><dc:publisher>[N. Č. Mihelič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-30 08:17:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162953</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
