<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162945"><dc:title>Primerjava dentalnih bolezni med poznoantičnimi in zgodnjesrednjeveškimi prebivalci Pristave na Bledu</dc:title><dc:creator>Rejec,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovar,	Tamara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pristava na Bledu</dc:subject><dc:subject>analiza zobovja</dc:subject><dc:subject>pozna antika</dc:subject><dc:subject>zgodnji srednji vek</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:description>Pričujoča diplomska naloga preizkuša hipotezo, ki so jo med drugimi preverjali Belcastro in kolegi (2007) ter Šlaus in kolegi (2010), da je na prehodu iz poznoantičnega v zgodnjesrednjeveško obdobje prišlo do drastičnega porasta dentalnih bolezni, kot posledica spremembe v prehrani preteklih ljudi. Avtorica med seboj neposredno primerja rezultate analiz zobovja skeletov, ki so bili izkopani na območju Pristave na Bledu. Grobišče Pristava je ločeno na poznoantično Pristavo I in zgodnjesrednjeveško Pristavo II. Rezultati primerjave so pokazali, da je frekvenca pojavnosti kariesa višja na poznoantični Pristavi I. Frekvenca pred smrtjo izpadlih zob je bila višja na zgodnjesrednjeveški Pristavi II, prav tako je bila pri njih pogostejša periodontalna bolezen. Čeprav je bil karies pogostejši pri poznoantični seriji, je splošno stanje dentalnega zdravja slabše na zgodnjesrednjeveški Pristavi II.</dc:description><dc:publisher>[Z. Rejec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-30 08:16:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
