<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162944"><dc:title>Avtobiografski spomin med zgodovino in travmo: Georges Perec in  Deborah Levy</dc:title><dc:creator>Zakrajšek,	Liu	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinčič,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtobiografska literatura</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:subject>pozaba</dc:subject><dc:subject>pripoved</dc:subject><dc:subject>otroštvo</dc:subject><dc:subject>Georges Perec</dc:subject><dc:subject>Deborah Levy.</dc:subject><dc:description>Pričujoče delo preko obravnave romanov W ali spomin na otroštvo (W ou le souvenir d'enfance, 1975) in Mož, ki je videl vse (The Man Who Saw Everything, 2019) preprašuje odnos med spominom in travmo, še posebno avtobiografskim spominom in travmo. Izpostavlja nekatere ključne ideje teorije travme ter ključne ugotovitve o vlogi spomina v družbi nasploh pa tudi literaturi, da bi povezalo idejo o specifikah avtobiografskega spominjanja z idejo o specifikah zapisovanja teh travmatičnih spominov, kar je tudi etično dejanje. Naše doživljanje samih sebe, zgodovine in kolektivnega spomina, katerega del smo vselej, je povezano z različnimi pripovedmi: o lastnem življenju, svoji družinski preteklosti, določeni zgodovinski travmi, ki je zaznamovala naše življenje. Ker prav besedila, ki se osredotočajo na pripovedi o življenju in obravnavajo tudi travmatični spomin, najbolje osvetljujejo način, kako ta spomin preoblikuje naš notranji svet, lahko le ta odprejo nove premisleke o spominu na presečišču med kolektivnim in osebnim.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-30 08:16:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162944</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
