Analiza srednjeveških žlinder iz GutenwerdaŠalehar, Peter (Avtor) Knap, Matjaž (Mentor) Arheometalurgijažlindrazgodovina železarstvarentgenska difraktometrijavrstični elektronski mikroskopenergijska disperzijska spektroskopijaNa arheološkem najdišču Gutenwerd, danes Otok pri Dobravi v občini Šentjernej, so bili najdeni ostanki srednjeveškega naselja. Poleg drugih arheoloških ostankov so bili najdeni tudi ostanki žlindre, ki kažejo, da je bila v naselju razvita tudi proizvodnja in predelava železovih zlitin. V magistrskem delu smo analizirali vzorce osmih žlinder. Skušali smo ugotoviti ali so žlindre nastale v procesu ekstraktivne metalurgije, tj. pri redukciji železovih rud, ali so nastale v kovaški peči med obdelavo kovinskega polizdelka. V namen raziskav smo za vsako žlindro pripravili dva vzorca. Prvi vzorec je bil namenjen določitvi mineraloške sestave z uporabo rentgenske praškovne difrakotmetrije. Iz drugega vzorca smo pripravili obrus za identifikacijo faz v mikrostrukturi žlindre z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ter analizo analizo kemične sestave z energijsko disperzijsko spektroskopijo. Glede na rezultate analiz smo vzorce žlinder razdelili na dve skupini. V prvo skupino spadajo žlindre iz talilne peči, ki so primarno sestavljene iz fajalita in wüstita. Žlindre iz talilne peči smo naprej razdelili glede na vrsto peči v kateri so nastale. Kovaške žlindre imajo bolj raznoliko sestavo, kar je posledica uporabe različnih talil med kovanjem. Prisotnost kalija in kalcija nakazuje, da se je v žlindro ujel pepel zgorelega oglja, prisotnost kremena pa na uporabo kremenčevega peska med kovanjem. V nekaterih vzorcih smo opazili tudi kovinsko železo, ki se je ujelo v žlindri. To kaže na nekoliko slabše izkoristke procesov.P. Šalehar20242024-09-28 09:00:06Magistrsko delo/naloga162891sl