<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162886"><dc:title>Ocena povezanosti serumskih ravni C-reaktivnega proteina, interlevkina-6 in feritina z resnostjo prebolevanja covida-19</dc:title><dc:creator>Tušar,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marc,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerin,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>C-reaktivni protein</dc:subject><dc:subject>interlevkin-6</dc:subject><dc:subject>feritin</dc:subject><dc:subject>resnost prebolevanja</dc:subject><dc:description>Obremenitev zdravstvenih sistemov ob pandemiji virusa SARS-CoV-2 in nepredvidljivost zapletov ob prebolevanju okužbe sta svet spodbudili k hitremu raziskovanju in sodelovanju stroke na vseh področjih. V metaanalizah, ki so skušale prepoznati dejavnike tveganja za resno prebolevanje in smrtnost po okužbi, so ugotovili, da imajo starejši od 60 let, moški in tisti s povišano telesno težo večjo verjetnost za okužbo in razvoj hujše oblike bolezni, predhodne vnetne bolezni dihal, kot je denimo KOPB, pa povečajo verjetnost za razvoj težjega poteka bolezni v obliki akutne respiratorne stiske. Mnoge raziskave so se osredotočale na iskanje povezanosti med biokemijskimi označevalci in resnostjo prebolevanja akutnega covida-19, redkeje pa na spremljanje dolgoročne spremembe teh označevalcev.
 
V okviru raziskave smo se osredotočili na ocenjevanje povezanosti serumskih biokemijskih kazalcev vnetja z resnostjo prebolevanja covida-19. Resnost prebolevanja pri prebolevnikih smo opredelili v skladu s kategorijami prebolevanja covida-19, določenih po smernicah National Institutes of Health (NIH) iz ZDA. Ker želimo razumeti, ali lahko koncentracije vnetnih kazalcev v serumu povežemo z resnostjo prebolevanja, smo osebe v naši raziskavi razdelili v kategorije prebolevnikov in primerjali serumske koncentracije C-reaktivnega proteina (CRP), interlevkina-6 (IL-6) in feritina šest mesecev po okužbi.

V raziskavo smo vključili 72 oseb, ki so covid-19 prebolele 181 ± 27 dni (aritmetična sredina ± SD) pred odvzemom vzorca krvi. Ob vključevanju v raziskavo so kandidati izpolnili anketo in darovali kri za meritev protiteles anti-SARS-CoV-2 S, s čimer smo potrdili prebolevanje covida-19. Povprečna starost preiskovancev je bila 44 ± 11 let (aritmetična sredina ± SD), prevladovale so ženske (77,8 %). Preiskovance smo razdelili v štiri kategorije glede na resnost prebolevanja covida-19, in sicer po naraščajoči resnosti: asimptomatsko prebolevanje, blaga bolezen, zmerna bolezen in kritično bolni. V vzorcih seruma smo nato izmerili koncentracije izbranih vnetnih označevalcev CRP, IL-6 in feritina ter serumske vrednosti primerjali med kategorijami prebolevanja s pomočjo statističnega programa SPSS. Za primerjavo dveh kategorij smo uporabili Mann-Whitney U test, za primerjavo več kategorij pa Kruskal-Wallis H test.
 
Koncentracije protiteles anti-SARS-CoV-2 S so bile skladno z literaturo višje pri resnejših oblikah prebolevanja. Vrednosti izbranih treh vnetnih parametrov so se šest mesecev po okužbi vrnile v referenčna območja v vseh kategorijah prebolevanja, z izjemo CRP pri kritično bolnih – povišane so ostale pri 25 % kritično bolnih in pri 10 % prebolevnikih blage bolezni. Prav tako se je pokazalo, da serumske koncentracije feritina šest mesecev po okužbi korelirajo s koncentracijami protiteles anti-SARS-CoV-2 S, in čeprav znotraj referenčnega območja, so v kategoriji kritičnih prebolevnikov značilno višje kot v drugih.

Na osnovi naših rezultatov lahko zaključimo, da je vnetje po šestih mesecih izzvenelo, kljub temu so vrednosti feritina značilno višje pri tistih, ki so covid-19 prebolevali na intenzivnih oddelkih in bili kritično bolni. V tej kategoriji je bil šest mesecev po okužbi značilno večji tudi delež CRP nad referenčno mejo. Menimo, da bi bilo smiselno raziskati tudi vrednosti drugih vnetnih parametrov, hematoloških označevalcev, parametrov homeostaze železa, ki bi nam podali širšo sliko glede fiziološkega dogajanja v telesu šest mesecev po okužbi z virusom SARS-CoV-2. Za boljše razumevanje bi morali izvesti tudi študije na večjem številu prebolevnikov, z enakomernejšo in bolj selektivno razporeditvijo po spolu in kategorijah resnosti prebolevanja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-28 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162886</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
