<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162808"><dc:title>Povezava med razgradnjo izbranih tipov plastike ter produkcijo esteraz pri ekstremnotolerantnih glivah, izoliranih iz notranjih okolij</dc:title><dc:creator>Blaznik,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gunde Cimerman,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biološka razgradnja plastike</dc:subject><dc:subject>ekstremotolerantne glive</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>encimski testi</dc:subject><dc:subject>esteraze</dc:subject><dc:description>Plastika iz leta v leto postaja večji okolijski problem, saj se z večanjem njene proizvodnje viša tudi njena akumulacija na kopnem in v morju. Ena izmed obetavnih rešitev za zmanjšanje okolijskega bremena odpadne plastike s čim manj negativnih vplivov na okolje, je biološka razgradnja z mikroorganizmi in njihovimi encimi. Biološka razgradnja se začne s kolonizacijo površine plastike. Sledijo razgradnja polimerov na manjše fragmente, absorbcija  manjših fragmentov v mikroorganizme ter njihova oksidacija do končnih produktov. Glive lahko razgrajujejo veliko naravnih in nekatere sintetične materiale. Lastnosti, ki jim pri tem pomagajo so sposobnost pritrditve na hidrofobne površine, prodiranje v materiale in izločanje zunajceličnih encimov. Naseljujejo lahko ekstremna okolja v naravi in v naših domovih.                     

V magistrski nalogi smo uporabili 57 sevov gliv, ki so bile izolirane iz plastičnih in gumiranih predelov pomivalnih in pralnih strojev. Želeli smo preveriti, ali izbrane vrste ekstremotolerantnih gliv kot edini vir ogljika uporabijo sledeče tipe plastike: poliamid, polietilen z nizko gostoto, polietilen tereftalat, polipropilen in poliuretan. Sposobnost razgradnje izbranih plastik smo merili s spremljanjem deleža CO$_2$ v plinasti fazi ob inkubaciji seva s plastiko in ugotovili, da je 49 % izbranih sevov med inkubacijo s plastiko proizvedlo več CO$_2$ kot med inkubacijo brez plastike. Identificirali smo sedem sevov, ki v literaturi še niso omenjeni v povezavi z razgradnjo plastike.

Z encimskimi testi na tekočem in trdnem gojišču smo določali prisotnost esteraz v izbranih sevih. Pri 43 % sevov, ki so ob inkubaciji s plastiko proizvedli več CO$_2$, smo s kvalitativnim encimskim testom na trdnem ali tekočem gojišču zaznali tudi največjo produkcijo esteraz. S kvalitativnim encimskim testom v prilagojenem gojišču YNB smo encimsko aktivnost zaznali pri dveh od devetih testiranih sevov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-27 11:00:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162808</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
