Doprinos nevroznanstvenih dognanj o svobodni volji za kazensko pravoJeršič, Mark (Avtor) Hafner, Miha (Mentor) Svobodna voljanevroznanostdeterminizemteorija svobodne voljekompatibilizemkazenska odgovornostLibetov eksperimentfMRIMagistrska naloga obravnava aktualna interdisciplinarna vprašanja, ki se pojavljajo na presečišču filozofije, nevroznanosti in kazenskega prava. Čeprav tradicionalne filozofske razprave pod vprašaj postavljajo trditev, da imamo ljudje svobodno voljo, so se v paradigmo vključila tudi nevroznanstvena dognanja, ki po mnenju nekaterih kažejo, da smo ljudje vzročno predeterminirani in tako nimamo svobodne volje. Prispevek postavlja omenjena nevroznanostna spoznanja v kontekst tradicionalnih argumentov teorij svobodne volje, trdega determinizma in kompatibilizma, ter raziskuje vprašanja pomena, ki jih imajo nevroznanstvena spoznanja o svobodni volji za kazensko pravo. Z notranjega (doktrinarnega) vidika lahko določena nevroznanstvena spoznanja o svobodni volji informirajo slovenski kazenskopravni standard voljnosti ravnanja, saj nudijo vpoglede glede stanja zavesti (v določenih stanjih kot npr. somnambulizem) v trenutku izvršitve kaznivega dejanja in kako ta vpliva na ravnanje oz. na kriterije za kazensko odgovornost Z zunanjega (normativnega) vidika so nevroznanstvena spoznanja pomembna predvsem z vidika spremembe človeške intuicije o upravičenost kaznovanja. Bolj in bolj nadrobno razumevanje možganskih procesov, ki vodijo do manifestacije ravnanja, lahko ogrozijo intuitivno dojemanje utemeljenosti retributivne kazni, saj lahko nevroznanost preko utemeljitve obstoja determinizma osebe predstavi kot le žrtve okoliščin, ki jim ne dopuščajo svobode drugačnega ravnanja, kar lahko privede do sprememb kazenskopravnega sistema, saj se utemeljitev retributivne kazni v takšni situaciji ne bi več zdela utemeljena.20242024-09-27 09:00:38Magistrsko delo/naloga162802sl