<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162749"><dc:title>Sistematični pristop k encimsko kataliziranim transformacijam resveratrola</dc:title><dc:creator>Zemljak,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sosič,	Izidor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cruz Silva,	Maria Manuel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>resveratrol</dc:subject><dc:subject>encimsko katalizirano aciliranje</dc:subject><dc:subject>preverba topil</dc:subject><dc:subject>donorji
acilne skupine</dc:subject><dc:subject>lipaza PS</dc:subject><dc:subject>CALB</dc:subject><dc:description>Resveratrol sodi v skupino polifenolov in se nahaja v plodovih številnih sadežev kot so
grozdje, borovnice in brusnice. Povezujejo ga z izrazom »francoski paradoks«, ki opisuje
korelacijo med uživanjem rdečega vina in zmanjšano pojavnostjo srčno-žilnih bolezni.
Največjo omejitev pri uporabi resveratrola predstavlja nizka biološka uporabnost, saj se v
telesu hitro pretvori v glukoronide in izloči. Do sedaj je bilo sicer izvedenih že precej
kliničnih študij, ki so dokazovale biološke učinke resveratrola pri različnih odmerkih
resveratrola na časovno enoto. Z namenom izboljšanja učinkovitosti in biološke uporabnosti
resveratrola so bile narejene številne kemijske modifikacije resveratrola z encimsko
kataliziranimi reakcijami, ki delujejo na principu aciliranja. Z aciliranjem na mestih 3,5,4'
(kjer je prisotna OH skupina) so pripravili različne derivate in primerjali njihovo
učinkovitost v primerjavi z resveratrolom. Prav tako je bilo precej dela narejenega na
selektivnem aciliranju na 4'-O mestu in na konverziji do di- ali triacetatov. Pri tem so bila
uporabljana številna različna topila in donorji acilne skupine, in sicer z različnimi lipazami
ter z navadnim stresalnikom ali v ultrasonični kadički. Z namenom potrditve istovetnosti in
preučitve prej omenjenih parametrov na pretvorbe resveratrola smo se v magistrski nalogi
osredotočili na reakcije, pri katerih smo uporabljali dva encima, in sicer encim Candida
antarctica lipaze B (CALB) in encim Burkholderia cepacia lipaze, poznan tudi pod imenom
Pseudomonas cepacia lipaza (PCL ali PS). Kot donorje acilne skupine smo uporabili vinil
acetat, vinil lavrat ter vinil propionat. Z namenom ugotovitve, katero topilo deluje najbolje
pri encimsko kataliziranih reakcijah, je bil narejen t.i. 'solvent screening' oziroma preverba
topil, s katerim smo ugotovili, da je diizopropil eter najbolj primeren. Rezultati aciliranja so
pokazali, da smo pri vseh treh donorjih acilne skupine pripravili diaciliran produkt (3,4'-O
substituiran).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-27 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162749</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
