Učinek podpražne elektrostimulacije tibialnega živca na navor iztegovalk gležnja zdravih oseb in oseb z multiplo sklerozoŠinkovec, Lara (Avtor) Spudić, Darjan (Mentor) Tomažin, Katja (Komentor) podpražna elektrostimulacijamultipla sklerozanavorhotena aktivacija mišicMultipla skleroza (Ms) je bolezen tisočerih obrazov. Njeni simptomi se odražajo z zmanjšanjem aerobne kapacitete, nezmožnostjo aktivacije in atrofijo mišic, kar zmanjša vzdržljivost in moč bolnikov. Elektrostimulacija mišic (ES) je uporabna pri bolnikih z nevro-mišičnimi obolenji, saj vpliva na izboljšanje mišične moči, zakasni pojavljanje mišične atrofije in lajša bolečine zaradi spastičnosti. Podpražna električna stimulacija (PES) predstavlja stimuliranje perifernih senzornih vlaken z uporabo majhnih električnih tokov. PES poveča vzdražnost sklada alfa motonevronov, povzroči rekrutacijo dodatnih ME in zato predstavlja potencialno pozitiven dodatek k vadbi s hotenimi mišičnimi naprezanji pri osebah, ki so gibalno ovirane. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali PES spremeni navor iztegovalk gležnja med hotenim izometričnim naprezanjem pri zdravih odraslih osebah in odraslih osebah z Ms. Učinkovitost PES smo preverjali pri različnih intenzivnostih (20, 60 in 100 % največjega hotenega izometričnega naprezanja – NHIN) in z 20 Hz ter 80 Hz vrinjenim vlakom PES. Navor smo izmerili na izometrični gleženjski opornici. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 24 zdravih oseb in 24 oseb z Ms. S tristansko analizo variance smo preverili razlike v navoru a) eno sekundo pred, eno sekundo med in eno sekundo po PES, b) med 20 in 80 Hz protokoloma PES ter c) med skupinama. Z rezultati smo ugotovili statistično značilne razlike med skupinama v vrednostih navora. Po pričakovanjih so bili preizkušanci v skupini Ms šibkejši. Ugotovili smo statistično značilne razlike v vrednostih navora pred, med in po vrinjenem vlaku PES, ne glede na frekvenco PES (20 ali 80 Hz) in intenzivnost NHIN (20, 60 in 100 %). Navor je bil presenetljivo najnižji v intervalu po vrinjenem vlaku PES. Na spremembo navora frekvenca PES ni imela učinka. Rezultati naše raziskave kažejo, da uporabljena protokola PES tibialnega živca v naši raziskavi nista bila učinkovita za akutno povečanje navora iztegovalk gležnja. Ker je bila naša študija prva, v kateri so bila preverjana teoretična izhodišča za povečanje zavestno proizvedene sile ob dodatku PES pri gibalno oviranih osebah, so v prihodnje potrebne dodatne raziskave za potrditev naših rezultatov.20242024-09-27 07:17:05Magistrsko delo/naloga162747sl